Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Ne samo resnejše bolezni, pač pa tudi akutna obolenja, ki jih lahko spremlja bolečina, so v prvi vrsti znamenje, da si mora naše telo odpočiti. Da bi se bilo dobro umakniti iz nenehnega vrveža in se osredotočiti nase ter morda spremeniti katero od naših nezdravih navad ali vedenjskih vzorcev. A ker je seveda lažje vzeti tableto ali dve, kot pa spreminjati način življenja, je zatiranje simptomov s številnimi alopatskimi zdravili žal še vedno najlažji način za spoprijemanje z bolezenskimi tegobami, tudi z bolečino.

Avtor: Vlasta Žvikart

 

Glavobol je bolečina, ki se v preteklosti zagotovo ni pojavljala v tolikšni meri kot danes. Lahko rečemo, da je njegov glavni krivec stres, kakršnega včasih seveda niso poznali. Sprožajo ga tudi nakopičena čustva, kot sta jeza in strah. Pojavlja se zaradi vremena, pomanjkanja spanja, pitja premalo tekočine, zaradi nerednega prehranjevanja, luninih men, prenapenjanja oči, pa tudi zaradi cigaretnega dima, celo nekaterih začimb ali vrst hrane. Lahko pa je zanj krivo tudi lahkomiselno jemanje analgetikov oz. tablet proti bolečinam. Najpogostejša glavobola sta tenzijski glavobol in migrena.

 

Med najbolj uporabljanimi zdravili, tako brez recepta kot tudi na recept, so tista proti bolečinam. V zvezi z neželenimi učinki teh zdravil se najpogosteje omenjajo želodčne težave, zlasti pri uporabi nesteroidnih protivnetnih zdravil (pri daljši uporabi na primer vnetje želodčne sluznice, celo rana na želodcu). Brez recepta največkrat posegamo po paracetamolu, acetilsalicilni kislini, naproksenu in ibuprofenu, pa tudi po kombiniranih analgetikih. Ta zdravila je priporočljivo jemati, če so glavoboli blagi do zmerni.

 

Ponavadi pa ljudje ne upoštevajo, niti ne vedo, da je odsvetovano pogosto jemanje teh zdravil, ki tudi niso namenjena preventivni uporabi. Pogosta nevšečnost pri protibolečinskih zdravilih je namreč ta, da pri dolgotrajni uporabi sama po sebi povzročajo bolečino, kar še spodbuja njihovo prekomerno jemanje. Tako imenovan povraten ali dnevni glavobol je torej posledica prepogostega jemanja analgetikov pri glavobolu. Predvsem ženske, ki trpijo za glavobolom v večji meri kot moški, naj bi bile še posebej dovzetne za t.i. povratni glavobol, pri njih pa naj bi glavoboli zaradi hormonskih dejavnikov že sami po sebi trajali dlje.

Predstavljajte si čemerno jesensko vreme in jutranji mraz, v katerega se zbudimo s hudim glavobolom, potem ko smo zaradi ogleda filma na televiziji šli spat v zgodnjih jutranjih urah. Kaj storimo? Poiščemo najmočnejši analgetik, ki ga premore naša domača lekarna, in se podamo v službo. Nekako nam uspe preživeti dan (seveda vmes zaužijemo še vsaj 3 tablete), zvečer gremo zaradi številnih obveznosti spet spat prepozno in znova prikrajšamo svoj organizem za prepotreben krepčilni spanec. Naslednje jutro je glavobol še vedno prisoten in spet brez pomislekov sežemo po tableti proti bolečinam. Po napornem dnevu smo zvečer tako izčrpani, da zaspimo že ob devetih. Posledično glavobol naslednje jutro tako rekoč izgine, a za vsak slučaj pogoltnemo tabletko – in tako se po nekaj dneh zavemo, da je glavobol še vedno prisoten. Začne se že zjutraj in njegova intenziteta se čez dan nekoliko spreminja. Pravzaprav opazimo, da se po nekaj dneh celo okrepi in postane nevzdržen, če ne zaužijemo potrebnega odmerka analgetika, čez čas pa, da ta sploh ne pomaga več, niti če ga zamenjamo z drugim protibolečinskim zdravilom. Zato se odpravimo do zdravnika, potarnamo nad svojimi težavami (pri čemer pa zamolčimo, da se že nekaj časa neuspešno zdravimo z zdravili brez recepta), in zdravnik nam na recept predpiše močnejši analgetik, ki pa tudi prinese le kratkotrajno olajšanje in nam dolgoročno naredi več škode kot koristi.

Vprašanje, zakaj glavobol kljub jemanju analgetikov, v nekem daljšem časovnem obdobju sploh ni smiseln, saj se glavobol pojavi ravno zaradi jemanja teh zdravil. Pri vsakem zdravilu pozorno preberimo navodila za uporabo in upoštevajmo priporočeni čas samozdravljenja. Pri zdravilih za lajšanje bolečin velja, da jih ne smemo jemati več kot deset dni v mesecu, otroci pa več kot pet dni. Po treh dneh jemanja, četudi glavobol še vedno vztraja, naredimo premor, in če je bolečina čez nekaj dni še vedno prisotna, obiščimo zdravnika. Če bomo namreč vztrajali pri samozdravljenju s tabletami, bomo postali le še bolj razdražljivi in analgetik nam sčasoma ne bo pomagal več, še več, glavobol bo celo povzročal.

Vajeni smo, da škatlice s cigaretami kričeče opozarjajo na najrazličnejše škodljive učinke, ki lahko nastopijo zaradi kajenja. Morda bi bilo smiselno tudi zunanjo embalažo analgetikov opremiti z opozorilom, da pretirana uporaba lahko pripelje do kroničnega, t.i. povratnega glavobola. Ker takšnih opozoril pri analgetikih ni, bi morala na to opozoriti zdravnik in farmacevt, je pa res, da bolniki kljub opozorilu dostikrat jemljejo analgetike po lastni presoji. Morda si naslednjič namesto dveh škatlic analgetikov na zalogo raje privoščimo slasten vitaminski tonik, tabletke za krepitev odpornosti ali najnovejšo kremo proti gubicam.

 

Zanimivost:

Za preventivno zdravljenje z zdravili se odloči zdravnik, če so napadi glavobola zelo hudi in pogosti. Tako lahko na primer pri menstrualni migreni uvede kratkotrajno preventivno zdravljenje z nesteroidnim protivnetnim in protirevmatičnim zdravilom (npr. naproksen). Druga zdravila, ki jih lahko zdravnik predpiše za preventivno terapijo migrene, ki se pojavlja večkrat mesečno, so: neselektivni zaviralci beta adrenergičnih receptorjev, nekateri zaviralci kalcijevih kanalčkov, antidepresivi in antiepileptiki. Specifična antimigrenska zdravila, ki pa niso namenjena preventivi, so triptani, ti preprečujejo razširitev možganskih žil in s tem lajšajo bolečino ter tudi nekatere spremljajoče simptome, npr. slabost in bruhanje.

 

Zanimivost:

Če se bolečina kljub analgetikom ne izboljša, lahko opozarja na druge zdravstvene težave, zaradi česar je potreben obisk pri zdravniku. Na glavobol morajo biti še posebej pozorne osebe, starejše od 55 let, nosečnice in otroci, ljudje s povišano telesno temperaturo (ki jo lahko spremljajo še: slabost, vrtoglavica, mravljinčenje, motnje sluha, dvojni vid, otrdel vrat in podobni simptomi), ljudje z nenadnim in zelo intenzivnim glavobolom ali glavobolom, ki mu botruje poškodba glave. Zdravnika je trebno obiskati tudi v primeru, če gre za nenehen glavobol, ki traja več dni oziroma tednov.

 

Citati:

»Vprašanje, zakaj glavobol kljub jemanju analgetikov, v nekem daljšem časovnem obdobju torej sploh ni smiseln, saj se glavobol pojavi ravno zaradi jemanja teh zdravil.«

 

 

Januar, 2009