Eno od glavnih navodil za zdravo življenje skoraj zagotovo vključuje ‘življenje brez stresa’, toda mnogi ne vedo, da je pravzaprav stres lahko zelo uporaben mehanizem, ki nam je v pomoč pri premagovanju vsakodnevnih izzivov – če ga le znamo uporabiti v svoj prid in s tem ponovno vzpostavimo ravnovesje. Kadar nam to ne uspe, govorimo o distresu, ki lahko močno vpliva na kakovost našega življenja. Vse in še več o stresu nam je zaupal Sandi Kofol, diplomirani psiholog, transakcijski psihoterapevt in certificirani terapevt logosinteze, ki deluje kot terapevt za posameznike in pare, predavatelj in coach za podjetja.
Avtorica: Anja Kuhar Glišić
Sandi Kofol, diplomirani psiholog
Kdaj govorimo o stresu
Po definiciji psihoterapevta dr. Zorana Milivojevića, ki jo povzema psiholog in psihoterapevt Sandi Kofol, govorimo o stresu vsakič, ko doživimo kakršno koli neprijetno čustvo, ki je posledica naše razlage nekega za nas ogrožajočega stanja, ki nam je pomembno.
Stresu v telesu se sproži fiziološke procese, kot so hitrejše bitje srca, spremenjen ritem dihanja, potenje in tresenje rok, pride do povečanega izločanja adrenalina, spremeni se prebava ipd.
Kadar neki dražljaj ali položaj, v katerem smo se znašli, porušita ravnovesje v našem sistemu in kadar gre hkrati za nekaj, kar je za nas pomembno, se bomo ljudje na to odzvali različno, razlaga Kofol.
Če izgubimo nekaj, kar je za nas pomembno, občutimo žalost; če zagledamo psa in se bojimo, da nas bo ugriznil, doživimo strah; če se sodelavec v službi ne drži dogovora, ki je za nas pomemben, doživimo jezo – in vsa ta čustva so pravzaprav stres, dodaja.
Stres na slabem glasu
Kadar govorimo o stresu, mu skoraj brez izjeme pripišemo negativno konotacijo, vendar Kofol razlaga, da je lahko stres uporaben oz. adekvaten (eustres) ali pa je neuporaben oz. nefunkcionalen (distres).
O uporabnem stresu govorimo, nadaljuje, kadar nam da energijo, da se aktiviramo in poskušamo ponovno vzpostaviti ravnovesje, kar imenujemo adaptacija. Če nas je denimo nečesa strah, uporabimo energijo stresa za beg iz situacije, če je to najboljša možna rešitev. Če smo jezni na sodelavca, ki se ni držal dogovora, energijo stresa uporabimo za to, da se z njim pogovorimo.
Običajno pa imamo, kadar govorimo o stresu, v mislih neuporaben stres oz. distres, do katerega pride, kadar nam ne uspe vzpostaviti ponovnega ravnovesja. Če denimo na delu sodelavcu, ki se ni držal dogovora, ne rečemo ničesar, obstaja velika verjetnost, da bo obnašanje ponovil, kar bo generiralo še več jeze in še več distresa. Ta pa za sabo na dolgi rok potegne tudi telesne spremembe, dodaja.
Tesnoba (anksioznost) se pojavi, kadar ne vemo, kaj se bo z nami dogajalo v prihodnosti. Gre za splošen strah, ki je izredno neprijeten, ljudje zaradi preokupiranosti s telesnimi občutki pogosto težko razmišljajo.
Pri depresiji pa gre, v nasprotju s tesnobo, za prepričanje, da z nami v prihodnosti ne bo nič ali pa vsaj ne to, kar smo si želeli. Postanemo malodušni in pasivni, vse vidimo črno, izgubimo zaupanje sami vase in v druge.
Pri paničnem napadu so telesni občutki podobni anksioznosti. Napad panike naj bi po eni od definicij doživeli, kadar imamo občutek, da položaju nismo dorasli in želimo iz njega pobegniti, ne vemo pa točno, kako, zato lahko človek med paničnim napadom navzven deluje neracionalno, ker na vse pretege išče izhod.
Vpliv kroničnega (di)stresa
Vsa našteta stanja po zgornji definiciji spadajo v okvir (di)stresa, ker gre za neprijetna čustva, ki so v večini neuporabna. Vendar pa Kofol poudarja, da se v današnjem času preveč ukvarjamo s postavljanjem diagnoz, namesto da bi sprejeli, da gre za neko neprijetnost in bi poskušali najti izhod iz tega. Stres ob neprijetnih čustvih je namreč avtomatizem in fokus bi moral biti bolj usmerjen na iskanje rešitve kot pa na samo stanje. Tudi zato, ker kroničen distres škodljivo vpliva na imunski sistem, saj je povečano bitje srca, povečano je izločanje adrenalina ipd., zato velja, da manj časa kot doživljamo stres, boljše je za nas.
Načini spopadanja z distresom
Kofol omenja tri ključne vstope v distres.
Prva možnost je, da si med doživljanjem hudega distresa damo priložnost, da razmislimo, kakšne možnosti rešitve imamo v tem položaju na izbiro in katera od teh bi bila najboljša izbira, da bi spet vzpostavili ravnovesje. Če izberemo pravo in deluje, razlog za stres izgine, v nasprotnem primeru najbrž nismo izbrali ustreznega pristopa.
Kadar nekateri stvari pripisujemo preveliko pomembnost, pride v poštev druga možnost, nadaljuje Kofol, in sicer se moramo vprašati, ali je to za naše življenje res tako pomembno. Ko pripisano pomembnost znižamo, se zniža tudi intenziteta stresa.
Pri tretjem načinu preverimo, ali smo si dogajanje v okoliščinah ustrezno razložili. Naše razlage namreč običajno potekajo samodejno na nezavedni ravni, nanje pa vplivajo naše pretekle izkušnje, sporočila, ki smo jih dobivali od nam pomembnih ljudi, ipd. Če si denimo dejanje sodelavca, ki se ni držal dogovora, razložimo na način, da je pozabil zaradi preobilice dela, bomo doživeli drugačna čustva in stres kot pa če zaključimo, da nas zagotovo ne mara in mu nismo pomembni.
Tehnike zniževanje stresa
V današnjem času hitrih rešitev ljudje pogosto posežejo po raznih tehnikah za zniževanje stresa, kot so meditacija, joga, tek, fitnes ipd. Toda Kofol pri tem opozarja, da je ključen namen posluževanja teh tehnik. Če se torej zanje odločimo, da bi izničili neprijetne občutke in ne bi več čutili stresa, težave nismo rešili, saj bo vzrok za pojav stresa ostal še naprej. Karikirano, če se denimo odločimo za tek, da bi nas manj bolelo v duši, je to podobno, kot če bi zaužili preveč alkohola. Gre torej za navidezno oz. psevdo adaptacijo.
Nujno je poiskati izhod iz okoliščine (jo skušamo spremeniti, se z njo sprijaznimo ali jo zapustimo), poudarja Kofol, in v tem primeru lahko denimo tek pride prav, če ga uporabimo z namenom, da si zbistrimo glavo in tako lažje iščemo rešitve.
Preberite si tudi članek ”Fitoterapija proti stresu”
Epidemija koronavirusne bolezni
Med letošnjo epidemijo se je pri večini ljudi vsaj do neke mere pojavil strah pred prihodnostjo, kar po Kofolovih besedah v danih razmerah ni nič neobičajnega. Epidemija je bila namreč za vsakega od nas dražljajska situacija, od našega referenčnega okvirja (tj. naše osebnostne strukture, izkušenj, okolja in ljudi, s katerimi smo bili v stiku skozi življenje) pa je bilo odvisno, kako smo si novonastale razmere razložili in posledično, katero čustvo smo ob tem doživeli.
Vsi tisti, pri katerih je doživljanje epidemije ogrozilo eno od njihovih osnovnih vrednot, so doživeli eno od neprijetnih čustev oz. stres; redke izjeme, pri katerih je epidemija potrdila eno od njihovih vrednot, so doživljale prijetna čustva, nekateri pa oboje naenkrat. Nekdo, ki se je zbal za svoje zdravje ali zdravje bližnjih, je doživljal stres, medtem ko je nekdo, ki je videl priložnost v hitrem zaslužku z zaščitno opremo, razmere doživljal kot pozitivno, spet tretji, ki je hkrati doživljal obe situaciji, pa mešane občutke.
Med epidemijo sta se pojavila tudi dva skrajna pola med ljudmi, nadaljuje Kofol. Na eni strani so ljudje, ki so razmere doživljali kot katastrofalne, na drugi pa tisti, ki so zagovarjali idejo, da bolezen sploh ni nevarna oziroma sploh ne obstaja. V ozadju obeh odzivov je več različnih vzrokov, pravi Kofol, skupen imenovalec vsem pa je arhaičen strah pred izgubo varnosti, zaradi katerega ljudje iščejo načine, kako jo spet vzpostaviti.
Prihodnost je negotova
Še vedno ne vemo, v katero smer bo zaplula ladja covid-19 in kaj nas čaka. Po Kofolovih predvidevanjih bodo v primeru drugega vala imeli najmanj težav s stresom tisti, ki tudi sicer nimajo teženj po preveliki kontroli v življenju – in obratno. Vedeti moramo, da takšne kontrole, kot smo je bili vajeni, nimamo in je verjetno še nekaj časa ne bomo imeli.
Samemu stresu se v življenju ne moremo izogniti, to niti nima smisla, saj je za nas uporabno orodje, ki nam daje energijo, da lažje izpeljemo določene akcije in ponovno vzpostavimo ravnovesje. Včasih je stres tudi v funkciji preživetja in če ga ne bi doživeli, ko smo zares ogroženi, morda ne bi preživeli. V primeru pa, da gre za distres, ki ničemur ne služi, se je pametno z njim spopasti in ga razrešiti. Kroničen stres namreč zaradi vsega telesnega dogajanja slabi imunski sistem in v luči trenutnih dogodkov nam bo zdrav imunski sistem prišel še kako prav.
In še zadnji nasvet psihologa: zaupajmo strokovnjakom. Res je, da imajo tudi oni med seboj različna mnenja, ampak globalno gledano se je vzpostavilo določeno mnenje. Seveda obstaja možnost, da bodo strokovnjaki postavili napačno diagnozo, toda bistveno manjša, kot da bo napačno diagnozo postavil nekdo od laikov.
ABC
A Poznamo uporaben oz. adekvaten stres (eustres) in neuporaben oz. nefunkcionalen stres (distres).
B Stres v telesu sproži različne odzive, ki lahko na dolgi rok škodljivo vplivajo na naš imunski sistem.
C Za zmanjšanje neprijetnega občutka stresa je nujno potrebno razrešiti, sprejeti ali zapustiti vzrok zanj.
