Prihaja čas počitnic in poletne vročine, mnoge družine pa že načrtujejo oddih ob morju. Prav je, da pri tem ne pozabimo na starostnike, ki jim poletne temperature lahko tudi škodijo. Starostniki so namreč občutljiva skupina, ki se poleti lahko hitro sooči z negativnimi posledicami temperatur in so veliko bolj dovzetni za dehidracijo, poslabšajo pa se jim lahko tudi druga bolezenska stanja. Na vprašanja o nevšečnostih, s katerimi se starostniki srečujejo med poletno vročino, in o primerni skrbi zanje je odgovarjala strokovnjakinja Iris Hvala Krušič, dr. med., vodja medicinske sekcije pri Gerontološkem društvu Slovenije.
Avtor: Alja Gogala
S katerimi nevšečnostmi se starostniki najpogosteje srečujejo v poletnem obdobju?
Prav gotovo slabo prenašanje vročino, saj imajo starejši ljudje oslabljen občutek za žejo, njihovi organski sistemi pa delujejo na robu svojih zmogljivosti, zato prihaja ob neugodnih zunanjih vplivih do motenj njihovega delovanja. Pogosteje so lahko tudi izpostavljeni zastrupitvam s hrano, ko povišana temperatura v okolju in pozabljivost pri pravilnem ravnanju z živili privedeta do porasta škodljivih bakterij v njihovih organskih sistemih. Tudi sama zastrupitev s hrano, ki ima za posledice drisko in dehidracijo, ima pri starejših bolnikih težji potek. Ne pozabimo tudi na osamljenost, kadar si preostali družinski člani privoščijo počitnice oziroma oddih.
Kako na starostnike vplivajo visoke temperature oziroma katera bolezenska stanja se lahko zaradi visokih temperatur še poslabšajo?
Zaradi visoke temperature v okolici pride do kompenzatornih mehanizmov, ki poskušajo vzdrževati primerno temperaturo jedra telesa, ki znaša približno 37 °C. To poskuša telo doseči z razširitvijo ožilja, s potenjem in pospešenim bitjem srca, kar za ostareli organizem predstavlja velik napor. Posledično prihaja tudi do dehidracije, poslabšanja srčnega popuščanja, motenj uravnavanja krvnega tlaka, pa tudi poslabšanja nekaterih nevroloških obolenj, predvsem multiple skleroze.
Kako lahko v poletni vročini starostnikom lajšamo težave oziroma kako moramo zanje pravilno poskrbeti?
Starostnikom je treba zagotoviti dostop do zadostne količine tekočin, hlajenje bivalnih prostorov, temperatura naj znaša med 23 in 25 °C, prostori, kjer se nahajajo, naj se zračijo v zgodnjih jutranjih in/ali poznih večernih urah, treba jim je pomagati poskrbeti za osebno higieno, pazimo tudi, da nosijo lahka in zračna oblačila. V nekaterih primerih je treba, po predhodnem posvetu z osebnim zdravnikom, prilagoditi tudi odmerke zdravil, predvsem proti povišanemu krvnemu tlaku, še posebej če zaradi potenja prihaja do nihanj tlaka, saj je v tem primeru večja nevarnost omotic, padcev in posledično tudi poškodb.
Na kaj moramo biti še posebej pozorni pri invalidnih osebah?
Osebe, ki so gibalno ovirane, ne morejo spreminjati položaja, posledično obstaja nevarnost nastanka preležanin, zaradi višjih temperatur pa se lahko pojavijo tudi okužbe. Hrano in tekočino jim morajo prinesti drugi, torej so odvisni od pomoči bližnjih. Osebe z motnjo govora težko izrazijo svoje občutke in težave, zato je treba spremembe v počutju vnaprej predvideti in poskrbeti za udobje gibalno ovirane osebe. Nevrološki bolniki imajo še večje težave z uravnavanjem telesne temperature.
Kakšna naj bo poleti prehrana starostnikov?
Starostniki morajo uživati dovolj tekočin, vsaj 1,5 do 2 litra dnevno, pri čemer je treba upoštevati omejitve pri bolnikih s srčnim popuščanjem, ki je pri starejših od 65 let prisotno v 10 %. Priporoča se pitje vode in nesladkanega čaja sobne temperature, odsvetuje pa se zelo mrzle, gazirane, pa tudi alkoholne pijače, ki imajo lahko dodaten diuretičen učinek in posledično prispevajo k dodatni izgubi tekočin v telesu. Hrana naj bo lahka, nezačinjena, sveže sadje in zelenjava naj bosta dobro oprana oziroma dobro prekuhana. Priporočljivo je tudi uživanje več manjših obrokov.
Kako vemo, da starostniki trpijo zaradi dehidracije in kako naj poskrbimo, da zaužijejo dovolj tekočine?
Znaki dehidracije so žeja, ki pa je pri starostnikih slabše izražena, težave z uravnavanjem krvnega tlaka, predvsem pri spremembi telesnega položaja, pojavijo se lahko tudi motnje pozornosti, zmedenost in povišana telesna temperatura.
Kakšna je priporočljiva telesna aktivnost starostnikov v poletnem obdobju?
Gibanje in telesna dejavnost, ki je prilagojena zmogljivosti posameznika, je priporočljiva vse leto. V poletnih mesecih svetujemo previdnost, aktivnosti naj potekajo predvsem v zgodnjih jutranjih urah.
Na kaj morajo biti starostniki pozorni, ko se odpravijo na počitnice ob morje?
Priporočljivo je, da se starostniki pozanimajo, ali je ambulanta splošne medicine blizu njihove nastanitve. Pri osebnem zdravniku naj si pravočasno zagotovijo zdravila oziroma recepte, ki jih sicer potrebujejo za svojo kronično terapijo. V primeru odhoda v tujino naj imajo potrdilo v angleškem jeziku, ki mora vsebovati ključne podatke o kroničnih boleznih, alergijah in generična imena zdravil, ki jih redno jemljejo. Letovanja v najhujši vročini niso priporočljiva. Med letalskimi poleti je treba uživati veliko tekočin in se, glede na razmere, na letu večkrat sprehoditi po letalu. Ob morju pa naj se izogibajo najbolj vročim uram in jih preživijo v senci oziroma hladu.
Lahko poletna vročina vpliva tudi na nespečnost? Kako k njej pristopimo oziroma kakšno mora biti primerno ležišče starostnikov?
Tudi nespečnost je v poletni vročini težje znosna. Svetujemo, tako kot tudi sicer, uživanje zadostnih količin tekočin, spalne prostore je treba zračiti v zgodnjih jutranjih in poznih večernih urah, odsvetujemo pitje alkohola. Posteljnina naj bo iz naravnih materialov, da bo omogočeno izparevanje potu. Oblačila za spanje naj bodo udobna in zračna ter iz naravnih materialov.
Na vprašanje o pomoči starostnikom na domu je odgovorila mag. Danica Hrovatič, predsednica Gerontološkega društva Slovenije.
V vseh letnih časih je pomembna pomoč starostnikom, ki niso zmožni poskrbeti zase. Kakšne oblike pomoči na domu imamo na voljo v Sloveniji in kdo je do nje upravičen?
Starejši ljudje, ki so stari nad 65 let, so upravičeni do pomoči na domu v obliki socialne oskrbe na domu, ki predstavlja eno od socialnovarstvenih storitev. Slednja je organizirana kot javna služba v vsaki občini in kot taka sofinancirana v najmanj 50 %. Osebe, ki pomoč na domu potrebujejo in je ne poznajo, se lahko v svojem okolju pozanimajo, kdo storitev v njihovi občini izvaja, informacijo o tem lahko dobijo tudi pri našem društvu, sicer pa informacije lahko prejmejo tudi pri centru za socialno delo, ki ureja vse potrebno v primeru plačilnih težav uporabnika.
Junij 2014
