Spomin je naš sopotnik že od rane mladosti. Če naši možgani ne bi imeli spomina, bi se v vsaki situaciji počutili, kakor da to delamo prvič. Vse, kar imamo shranjeno v spominu, smo prejeli preko naših čutil.
Avtorica: Petra Čelik
Dober primer je dojenček: zanj je vse novo, vsega se mora še naučiti. Vse predmete daje v usta, da jih okuša. Vse prime, da dobi občutek in spozna predmet (tako ugotovi, ali je igrača mehka, trda, lesena, plastična, gladka, hrapava …). Dojenček je zelo zvedav, vse pozorno opazuje, vonja. Prav vonj je eden najstarejših shranjenih informacij v naših možganih.
Zanimivi so podatki, da si zapomnimo 10 odstotkov tistega, kar beremo, 20 odstotkov, kar slišimo, 30 odstotkov, kar vidimo, 50 odstotkov, kar slišimo in vidimo, 70 odstotkov, kar vidimo, slišimo ali sami rečemo, in kar 90 odstotkov, kar sami naredimo. Ne rečemo zaman, da se učimo na napakah.
Zakaj pa se vse informacije, ki smo jih prejeli, ne shranijo enako uspešno?
Poznamo tri vrste spomina:
- senzorni spomin: je tisti spomin, ki ima zelo omejeno trajanje (le nekaj delcev sekunde) in hitro razpade,
- kratkoročni spomin: ima kratek časovni obseg in zmogljivost (npr.: telefonsko številko si zapomnimo le za kratek čas; potem ko jo odtipkamo, jo pozabimo),
- dolgoročni spomin: ima neomejeno trajanje in zmogljivost. Če bi si želeli telefonsko številko zapomniti, bi jo ponavljali in bi se shranila v dolgoročni spomin. Prav tako je bilo z našo poštevanko: ko smo se jo učili, smo porabili veliko energije in pozornosti. Ker smo jo vsak dan ponavljali, se je shranila v dolgoročni spomin in jo znamo tudi ob polnoči.
Kaj pa potem pravzaprav povzroči izgubo spomina?
Če govorimo o izgubi spomina, nanj v starosti lahko vpliva več dejavnikov: alzheimerjeva bolezen, vaskularna demenca, depresija, stres, poškodbe, zastrupitve … Hipokampus, predel možganov, ki sodeluje pri oblikovanju in priklicu spominov, se s starostjo pogosto poslabša. S starostjo upadajo rastni dejavniki, hormoni in proteini, ki ščitijo ter obnavljajo možganske celice in nevronske poti. Absorpcija hranil v možgane je manj učinkovita. Pogosto se zmanjša prekrvavitev v možganih.
Da sploh lahko razmišljamo, morajo v prvi vrsti dobro funkcionirati naši možgani. Zato potrebujejo naslednje pogoje:
Kisik, ki ga dobimo z dovolj rekreacije v naravi. Voda, ki olajša transport kisika po telesu, odplavlja strupe in oskrbi možgane, da niso kakor suha goba. Če namreč ne pijemo dovolj, se ne morejo utrjevati nove miselne povezave, boli nas glava, smo utrujeni, vpliva na slabšo koncentracijo in spomin. Počitek, saj se takrat obnavljajo možganske celice. Jejte čim več sveže zelenjave in sadja, kajti hrana, ki zakisa, povzroči utrujenost in postanemo zaspani. Smeh, saj sprošča hormon sreče (serotonin), ki deluje antidepresivno. Stres pa vemo, da ima negativne učinke na možgane in lahko povzroči odmiranje živčnih celic.
Kaj pravzaprav lahko naredimo, da nam bo spomin še dolgo služil?
Eden od najboljših načinov je, da smo čim dlje aktivni – tako umsko in telesno. S pomočjo vaj za krepitev možganov lahko ustvarimo nove nevronske povezave (sinapse), poskrbimo, da se stanje ne poslabša oz. za kakšno leto prestavimo demenco, če nam je že namenjena. Naravno je, da s starostjo celice odmirajo in pri tem niso izjema niti naši možgani.
Naj podam primer: zamislite si mesto, polno ulic, semaforjev. Več kot je ulic, več je bližnjic do cilja, kamor želimo priti. A kaj se zgodi, če pridemo v ulico in piše obvoz, v križišču pa ne dela semafor? Naše telo občuti stres in mora se soočati z rešitvijo. Do cilja imamo daljšo in bolj zapleteno pot. Podobno se dogaja z našimi povezavami v možganih, ko začnejo odmirati nevroni (živčne celice). Z leti potrebujemo več časa, da si določeno informacijo prikličemo iz spomina. Z iskanjem neke besede imamo lahko take težave, da moramo »po obvozih« do želenega cilja.
Vaje za krepitev možganov lahko primerjamo tudi z vadbo športnika, ki si želi doseči rezultat na športnem tekmovanju. Potrebuje veliko vadbe, vztrajnosti in časa za dosego rezultata.
Kako pa skrbimo za naše možgane, da bodo čim dlje dobro delovali, da bodo prožni, mladostni?
Prav zagotovo slednje lahko dosežemo z aerobiko možganov oz. miselnimi vajami, ki spodbujajo različne centre možganov in vzpostavljajo nove nevronske povezave. Ne pozabite, da se možgani radi učijo in kar hrepenijo po novem znanju in informacijah. Vztrajajte in uspeh vam zagotovo ne uide.
Obstajajo telesne vaje, s pomočjo katerih povezujemo obe hemisferi (tj. možganski polovici). Če pogledamo možgane od blizu, so sestavljeni iz leve in desne hemisfere, vmes v notranjosti leži corpus colostrum – tj. nekakšen most med obema hemisferama. Da možgani delujejo uravnoteženo, je treba krepiti tako desno kod levo možgansko hemisfero. Naj naštejem nekaj predlogov za vaje:
Čiščenje čevljev: desna roka se dotika leve noge in potem zamenjajte vlogi. Sinhrono gibanje stoje ali sede: izmenično dvigujte levo roko in levo nogo ter obratno. Križno gibanje: leva roka se dotika desnega kolena in nato desna roka levega kolena. Ritmično trkanje: eno roko premikajte levo in desno po mizi, drugo roko sočasno premikajte gor in dol oz. tapkajte po mizi.
Veliko je vaj, ki se izvajajo v paru. Tako lahko vključite partnerja, vnuke, prijatelje in miselna vadba postane igra. V mladih letih smo se zelo zabavali ob igri »ime in priimek«, a morebiti nihče ni pomislil, da smo tako urili svoje sive celice. Tej igri lahko dodate še druge pojme (jed, država, reka, pesem …). Skratka, pustite domišljiji prosto pot.
Zelo zanimiva igra je tudi »besedna klobasa«. Prva oseba si zamisli poljubno besedo, npr. sreda. Druga oseba tej besedi poišče novo besedo, ki se začne s končnico predhodne besede (tj. »da«). To vajo lahko delate tudi samostojno, tako da besede pišete na list.
Ko berete časopis z večjim tiskom, štejte v besedilu samoglasnike ali posamezne črke. Pri tej nalogi bosta na preizkušnji vaš kratkoročni spomin in koncentracija. Svetujem vam, da si po opravljeni nalogi vzamete čas za počitek, si spočijete oči in se ponovno skoncentrirate. Oči najlažje razbremenite, če pogledate skozi okno v naravo ali pogledate kakšno pomirjujočo barvo.
Ko si pripravljate zajtrk, namažite marmelado na kruh z nedominantno roko, kozarec primite z drugo roko kod običajno (tj. z roko, ki jo manj uporabljate). Pojdite na sprehod po drugi poti in opazili boste, da postanete na stvari okrog sebe bolj pozorni. To namreč ni vaša vsakdanja pot, ki sicer lahko postane že rutina. Nakupujte za spremembo v drugi trgovino kot običajno, čeprav boste porabili več časa za nakup. Da si sprehod naredite še bolj pester, opazujte okrog sebe. Ugotovili boste, s čim nas narava preseneča, zaprite oči in prisluhnite okolici (mogoče boste slišali petje ptic, veter, listje, otroke, sprehajalce …). Veliko je stvari in lepot okrog nas, na katere smo včasih premalo pozorni in jih ne vidimo. Tudi to, kar lepega vidijo naše oči, je lahko hrana za možgane.
Skratka, delajte čim več različnih stvari. Družite se s prijatelji in ohranjajte socialno mrežo. Udeležujte se izletov, različnih dogodkov, krožkov, spoznavajte nove kraje in ljudi. Tako lahko obudite stare spomine in pričarate nove. Naučite se česa novega in začnite delati tisto, kar ste že pred davnimi leti, pa ste potem opustili (tuj jezik, delo z računalnikom). Društva upokojencev, univerze in medgeneracijski centri ponujajo veliko paleto krožkov.
Na življenje glejte pozitivno. Poskrbite, da vsak dan nasmejete koga od svojih najbližjih, tudi šale so lahko dobra vaja za vaš spomin. Ni težko prebrati ali poslušati smešne šale, ko pa jo hočemo povedati naprej, pogosto nastanejo težave. Moj nasvet je, da si iz šale zapomnite oz. poiščete dve asociaciji, ki vas bosta spomnili na šalo. Poskrbite za svojo telesno aktivnost, privoščite si sprehod, izlet in vzemite si vsaj trikrat na teden čas za rekreacijo. Pravijo, kar je dobro za srce, je tudi za možgane. Ne pozabite na umsko kondicijo, rešujte miselne naloge, berite časopis ali pojdite v knjižnico po zanimivo čtivo. Rešujte čim več različnih nalog, da krepite različne centre možganov. Za konec si zapomnite, da nikoli ni prezgodaj, da ne bi začeli že danes.
