Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Polipi na črevesju so zelo pogosti, zlasti pri starejših od 50 let. Poznamo jih več vrst; nevarni so tisti, iz katerih se lahko razvije rak oziroma je v njih že navzoč. Običajno ne povzročajo težav, zato so pomembni preventivni pregledi za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Pri nas se izvaja preventivni zdravstveni program Svit, ki vključuje ženske in moške med 50. in 74. letom. O črevesnih polipih – dejavnikih tveganja, simptomih in znakih bolezni, metodah odkrivanja in zdravljenja smo se pogovarjali s strokovnjakom mag. Dejanom Urlepom, dr. med., specialistom internistom gastroenterologom iz Diagnostičnega centra Bled.

Avtorica: Tanja Pihlar

Kaj so polipi in kateri dejavniki povzročajo črevesne polipe?

Z izrazom polip splošno označujemo vsak izrastek iz sluznice. Tako ne govorimo o polipih samo pri debelem črevesu, ampak so polipi na kateri koli sluznici. Tako imamo polipe želodca, požiralnika, tankega črevesa, maternice, sečnega mehurja, nosne sluznice, žolčnika … Glede na možnost, da iz njih nastane rak, jih lahko razdelimo na benigne, predstopnje malignih in maligne. Benigni so polipi, iz katerih nikoli ne nastane rak. Benigni polipi na debelem črevesu so hiperplastični in vnetni polipi. Predstopnja malignih polipov so polipi, iz katerih se lahko razvije rak; takšni so na debelem črevesu adenomi in sesilni serirani polipi. Maligni polipi so polipi, v katerih je že navzoč rak.

Dejavniki, ki povečajo možnost nastanka polipov, iz katerih se kasneje razvije rak (adenomi in sesilni serirani polipi), so enaki dejavnikom, ki povečajo tveganje za nastanek raka na debelem črevesu in danki. Pomemben dejavnik je starost. Več kot 90 odstotkov bolnikov je ob odkritju raka debelega črevesa in danke starejših od 50 let, zato se presejalni program za zgodnje odkrivanje raka debelega črevesa in danke prične po 50. letu. Pogosteje se pojavljajo pri osebah, katerih bližnji sorodniki so imeli polipe ali rak debelega črevesa in danke. Bolniki s crohnovo boleznijo debelega črevesa in z ulceroznim kolitisom imajo pogosteje polipe, zato so pri njih potrebne redne kontrole. Polipi se pogosteje pojavljajo pri moških, ljudeh s prekomerno težo, kadilcih, tistih, ki pogosto uživajo alkohol in rdeče meso, mastno hrano in se malo gibljejo. Pogostejši so pri ženskah, ki so imele rak jajčnikov ali maternice pred 50. letom starosti, in pri bolnikih s slabše vodeno sladkorno boleznijo. Pogosteje se pojavljajo tudi pri tistih, ki so jim polipe odstranili že prej.

Kateri so simptomi in znaki bolezni?

Polipi običajno ne povzročajo težav. Če so veliki in se nahajajo v danki ali nekoliko višje, lahko povzročijo krvavitev, ki je vidna pri odvajanju blata. Nevarno je, da takšno krvavitev zamenjamo za krvavitev iz hemoroidov. Zelo veliki polipi, kar je redko, lahko povzročijo krče in bolečine v trebuhu. Če je polipov veliko in so veliki, lahko povzročijo tudi slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa. Ker običajno ne povzročajo težav, jih odkrivamo s testom na prikrito krvavitev iz prebavil. V okviru programa za zgodnje odkrivanje raka debelega črevesa in danke Svit se uporablja imunokemični test, ki dobro zaznava predrakave in rakave spremembe debelega črevesa in danke.

S katerimi metodami se ugotavljajo polipi v črevesju?

Ker polipi debelega črevesa večinoma ne povzročajo težav, posumimo na polipe na osnovi testa na prikrito krvavitev iz prebavil. Polipi namreč pogosto zakrvavijo, česar pa ne zaznamo, ker je krvavitev majhna in se kri na poti do danke že razgradi. Temeljna preiskava za odkrivanje polipov je kolonoskopija. Pri kolonoskopiji s tankim upogljivim instrumentom pregledamo celotno debelo črevo in prikažemo polipe ter jih odstranimo. Instrument je dolg približno 1,5 metra in ima debelino okrog 12 mm. Polipe lahko prikažemo tudi pri rektoskopiji. To je pregled, pri katerem uporabimo neupogljiv aparat rektoskop. Z njim pregledamo samo danko, zato ne zaznamo polipov, ki se nahajajo višje. Polipe lahko prikažemo tudi z rentgenskimi slikovnimi preiskavami, kot sta irigografija in računalniško tomografska (CT) kolonografija. Pri irigografiji očiščeno debelo črevo prikažemo s kontrastnim sredstvom in zrakom. Pri CT-kolonografiji z računalniškim tomografom opravimo slikanje trebuha, pri čemer črevo razpremo z zrakom. Računalniški tomograf nato tvori tridimenzionalno sliko debelega črevesa, kar omogoča prikaz polipov. Slabost obeh metod je, da z njima polipov ne moremo odstraniti in bolnik pozneje še vedno potrebuje kolonoskopijo. Pri CT-kolonografiji bolnik prejme tudi dokaj visok odmerek rentgenskega sevanja.

Katera vrsta črevesnih polipov je nevarna?

Rak debelega črevesa in danke se razvije iz polipov, ki so histološko adenomi ali sesilni serirani polipi. Obe vrsti polipov lahko z leti in z rastjo preko različnih mutacij preideta v rak črevesa. V življenju razvije 40 do 50 odstotkov prebivalcev razvitih držav vsaj en ali več adenomov. Ocenjujejo, da se le pri 5 do 6 odstotkih prebivalcev z adenomi po več letih od začetka rasti adenoma (10 do 20 let) razvije rak debelega črevesa in danke.

Kako se zdravijo in v katerih primerih jih je priporočljivo odstraniti?

Na osnovi videza vzorca sluznice na površini polipa lahko pri kolonoskopiji domnevamo, ali gre za adenom ali sesilen seriran polip in ali je že rakasto spremenjen. Če gre za adenom ali sesilen seriran polip, ga odstranimo, saj s tem preprečujemo nastanek raka v poznejšem obdobju. Če pa sumimo, da gre že za rakasto spremenjen polip, ocenimo, ali ga je možno pri kolonoskopiji odstraniti; če to ni mogoče, je potrebna operacija. Če so polipi majhni, jih odstranimo s posebnimi biopsijskimi kleščicami. Če so večji, jih odstranimo s posebno zanko. Vsi postopki njihove odstranitve so neboleči, ker sluznica ni oživčena.

S katerimi ukrepi lahko zmanjšamo tveganje za nastanek črevesnih polipov?

Tveganje za nastanek črevesnih polipov lahko zmanjšamo z zdravim življenjskim slogom. Ne kadimo, alkohol uživamo zmerno, redno se gibamo in uživamo hrano z dovolj vlakninami. Uživamo živila, ki ne vsebujejo veliko rdečega mesa in maščob. Če smo predebeli, shujšamo. Smiselno je opraviti preventivno kolonoskopijo po 50. letu starosti. Če imamo v družini starše, sestro ali brata, ki je zbolel za rakom debelega črevesa in danke pred 60. letom starosti, svetujemo preventivno kolonoskopijo po 40. letu starosti.

Ne spreglejte

Pityriasis versicolor ali kožna plesen je pogosta kožna glivična okužba.2 Pojavlja se pri ljudeh po vsem svetu, vendar je pogostejša
Preberi več
Multipla skleroza je kronična bolezen, ki prizadene osrednje živčevje. Zaradi poškodb zaščitne ovojnice živčnih celic pride do okrnjenega oz. prekinjenega
Preberi več
Parkinsonova bolezen po incidenci nevrodegenerativnih bolezni sodi v sam vrh, tik za pojavnostjo demence. Pri bolezni pride do postopnega odmiranja
Preberi več
Ste se že kdaj srečali z nenadnim občutkom močne bolečine v gležnju, ko ste naredili neroden korak? Najverjetneje je bil
Preberi več
hemoroidi operacija trtica
V zadnjem času se v različnih vejah medicine vedno pogosteje uporablja zdravljenje z laserjem, tudi v proktologiji. Z uporabo laserja
Preberi več
Melatonin je naravni hormon, ki nastaja predvsem v češeriki, majhni žlezi v možganih, ter se sprošča v krvni obtok. Češerika
Preberi več
Rak želodca je ena izmed rakavih bolezni z najvišjo stopnjo smrtnosti, ta pa je v večji meri posledica poznega prepoznavanja,
Preberi več
Kljub temu, da so stopala ključnega pomena za našo mobilnost, o njih ne razmišljamo prav veliko, dokler nas ne zmoti
Preberi več