Mnogo ljudi še zmeraj meni, da je uhajanje urina normalen del staranja, vendar se lahko pojavi kadar koli v življenju. Večina pacientov je res starejših od 65 let, vendar se z močnim uhajanjem urina srečuje tudi že vsaj ena srednješolka, po 30. letu pa vsaka sedma ženska. Pri moških je pojavnost urinske inkontinence manjša kot pri ženskah, razmerje je približno ena proti dva. Razlika je tudi v pojavnosti različnih vrst uhajanja urina, saj je pri moških bistveno manj stresne urinske inkontinence kot pri ženskah, pa tudi pri sindromu prekomerne aktivnosti sečnega mehurja, ki se sicer pri ženskah in moških pojavlja v približno enakem številu, je uhajanja urina manj.

Avtorica: Petra Bauman, v sodelovanju s prim. doc. dr. Dejanom Bratušem, dr. med., Oddelek za urologijo, UKC Maribor

Delovanje sečil

Pri obeh spolih se urin, ki ga neprenehoma izločajo ledvice, nabira v mehurju, ki pod nadzorom možganov omogoča zavestno in občasno uriniranje. Pri odraslih se pojavi potreba po uriniranju, ko je v sečnem mehurju okoli 300–500 ml seča, sicer lahko zdrav odrasel človek zadrži tudi več seča. Ženski spol je k uhajanju urina bolj nagnjen tudi zaradi krajše, 2,5 do 4 cm dolge sečnice, medtem ko je ta pri moškem dolga 20 cm. Pred leti so vzroke za težave sečil pri moških pripisovali prostati, sedaj pa je že dalj časa jasno, da so vzroki teh težav raznoliki in temu primerno so se v zadnjih letih spremenile tudi smernice za obravnavo bolnikov s simptomi spodnjih sečil.

Vrste inkontinence

• Stresna urinska inkontinenca (nehoteno uhajanje urina med dejavnostmi, kot so kašljanje, smejanje, kihanje ali telesna dejavnost. Vzrok so oslabljene mišice medeničnega dna, ki nimajo več dovolj moči, da bi zapirale sečnico).
• Urgentna urinska inkontinenca (nenadna močna potreba po uriniranju, z malo ali nič možnosti, da bi uriniranje odložili, sledi uhajanje urina, npr. na poti do stranišča).
• Analna inkontinenca (uhajanje blata in težave pri zadrževanju vetrov).
• Zdrs organov, ki se občuti kot nekakšno neudobje v področju medenice, tiščanje navzdol (pri ženski).
• Nenadzorovano kapljanje urina po uriniranju.
• Zmanjšana občutljivost genitalij in zadovoljitev med spolnim odnosom ali nehoteno uhajanje urina med spolnim odnosom.
• Erektilna disfunkcija (pri moškem).
• Prezgodnja ejakulacija (pri moškem).

Inkontinenca pri moških

Pri moških ima urgentno inkontinenco med 40 in 80 % bolnikov z uhajanjem urina, čiste stresne inkontinence pa je manj kot 10 %. Po drugi strani je stresna urinska inkontinenca pri moških praktično vedno posledica operativnega posega na prostati ali sečnem mehurju. Brez predhodnih posegov na sečilih stresne urinske inkontinence pri moških skoraj ne poznamo. So pa pri moških pogostejše ostale vrste uhajanja urina, denimo pretočna (gre za kronično zastajanje urina, kjer je sečni mehur praktično stalno poln, dodatna količina urina, ki priteka iz ledvic, pa uhaja) inkontinenca, dokaj veliko pa je tudi uhajanja urina po kapljicah takoj ob koncu ali pa po končanem uriniranju. Slednje se pojavlja v 7–12 %. Moški imajo redko le eno vrsto simptomov in so pogosto kombinacija različnih težav v zvezi z uriniranjem, tako je inkontinenca le eden izmed teh simptomov.

Vzroki uhajanja urina

Rizični dejavniki za nastanek urinske inkontinence pri moških so starost, pridruženi simptomi spodnjih sečil, funkcionalne in kognitivne motnje, manjša telesna dejavnost, nevrološke bolezni in stanje po operativnih posegih na prostati. Od uroloških bolezni so najpogostejši vzrok teh obolenj bolezni prostate (benigno povečanje prostate, vnetne bolezni prostate, rak prostate) ali obolenja sečnega mehurja (prekomerna ali premalo izražena aktivnost sečnega mehurja). Drugi možni vzroki vključujejo kamne v sečilih, tumorje sečnega mehurja, zožitve sečnice, okužbe sečil in ledvične vzroke (poliurija – izločanje več kot 2,5 l urina v 24 urah).

Vzroke za simptome spodnjih sečil lahko najdemo tudi pri nekaterih sistemskih boleznih, kot je diabetes, in pri številnih nevroloških obolenjih: možganska kap, demenca, sladkorna bolezen, parkinsonova bolezen in multipla skleroza poškodujejo živce ali motijo njihovo delovanje, to pa preprečuje prehod signalov med možgani in mehurjem. Pri ženskah je inkontinenca najpogostejša prav v menopavzi, dodaten vzrok je znižanje hormona estrogena, ki oslabi mišice medeničnega dna, kar posledično privede do zmanjšane možnosti nadzora nad zadrževanjem vode v mehurju.

Prostatitis

Je vnetje, ki ga lahko povzročijo bakterije (obstaja tudi nebakterijski prostatitis) in pogosteje doleti moške do 50. leta. V akutni fazi se kaže burno z visoko vročino, mrzlico, močnimi bolečinami v presredku in v spodnjem delu trebuha, stalnim siljenjem na vodo in oteženim, pekočim uriniranjem. Včasih se bolezen prevesi (ali pa je že od začetka) v kronično vnetje, ki ima bolj blage simptome, kot so slabši curek, več siljenja na vodo in »mudi se« – nenadna neobvladljiva potreba po uriniranju. Med vzroki za vnetje je tudi okužba s klamidijo, v večini primerov pa vzrok ostane nepojasnjen. Bolezen se zdravi z antibiotiki in protibolečinskimi zdravili ter simptomatsko, z zdravili, ki jih sicer uporabljamo pri težavah s prostato.

Mišice medeničnega dna

Mišice medeničnega dna so pomembne za dobro delovanje sečnega mehurja in črevesja. Te mišice pomagajo pri zadrževanju urina, blata in vetrov. Po drugi strani zagotavljajo podporo danki med iztrebljanjem blata in prispevajo k stabilnosti hrbtenice in medeničnega obroča. Mišice medeničnega dna so pomembne tudi za spolno doživljanje tako ženske kot njenega partnerja. Pri moškem močne mišice medeničnega dna pomagajo pri dosegu erekcije in preprečujejo prezgodnjo ejakulacijo. Pri ženskah je pogostokrat nepravilno delovanje mišic medeničnega dna povezano z nosečnostjo, porodom, menopavzo in ginekološkimi operacijami.
Pri moških lahko na mišice medeničnega dna in na občutljive živce, ki te mišice oživčujejo, vpliva operacija prostate – prostatektomija ali TURP (trans uretralna resekcija prostate).

Slaba telesna pripravljenost zaradi pomanjkanja redne telesne dejavnosti ali čezmerna telesna teža lahko povzročita šibkost mišic medeničnega dna ali čezmerno obremenitev na medenično dno. Kronično zaprtje, težko dvigovanje ali kronično kašljanje lahko raztegnejo mišice medeničnega dna, podporno tkivo in živce, ki te mišice oživčujejo. Nekatera nevrološka obolenja, npr. multipla skleroza ali možganska kap, lahko poškodujejo živce, ki oživčujejo mišice medeničnega dna. Poškodbe presredka – neposreden udarec ali dolgotrajen pritisk, npr. pri dolgem kolesarjenju, lahko poškodujejo živce, ki oživčujejo mišice medeničnega dna.

Zdravljenje

Bolniki z blagimi simptomi spodnjih sečil ne potrebujejo nujno aktivnega zdravljenja. Vsem bolnikom s simptomi spodnjih sečil se kot del zdravljenja svetuje tudi, da pijejo dovolj tekočine, ohranjajo telesno dejavnost, se izogibajo večjim količinam alkohola in kofeina ter pitju večjih količin tekočine pred spanjem ali pred predvidenimi dejavnostmi, pri katerih imajo omejen dostop do stranišča. Pri nekaterih simptomih pomaga tudi učenje pravilne tehnike praznitve sečnega mehurja.

Preberite tudi prispevek: Ko se življenje vrti okoli sečnega mehurja – ABCzdravja.si

Za zdravljenje stresne in urgentne urinske inkontinence se pri obeh spolih svetujejo vaje za krepitev mišic medeničnega dna, ob neuspehu je zdravljenje kirurško, z namestitvijo trakov in blazinic, ki bodisi podpirajo ali komprimirajo sečnico, vstavitev pa je pri moških nekoliko bolj zapletena kot pri ženskah in se izvaja v splošni ali regionalni anesteziji. Tudi pri moških prvenstveno velja, da je o problemu z uhajanjem urina najprej treba spregovoriti in se posvetovati s svojim zdravnikom ali specialistom in v veliki večini primerov je možno po ugotovitvi stanja najti ugodno rešitev, ki izboljša simptome in s tem povezano kakovost življenja.

Preprosta vaja za mišice medeničnega dna

Vaje izvajamo sede v sproščeni drži na stolu ali na tleh, leže na hrbtu s pokrčenimi koleni ali leže na trebuhu z eno rahlo pokrčeno nogo. Predstavljajte si, da poskušate zaustaviti uhajanje vetrov iz črevesja in hkrati zaustaviti curek urina. Občutiti morate, da se mišice
medeničnega dna »stisnejo« in »dvignejo«. Pri ženskah ob tem pride do premika presredka navznoter, pri moškem pa mora ob
tem priti do premika mod navzgor. To je stisk mišic medeničnega dna. Stisk nato sprostite.

Stisnite mišice medeničnega dna karseda močno in stisk zadržite, kolikor dolgo lahko. Sprostite mišice in počivajte nekaj sekund. Če lahko, stisk zadržite 6 do 8 sekund, sicer pa toliko, kolikor ste sposobni. Stisk mišic ponovite tolikokrat, kolikor ste sposobni, največ 8- do 12-krat.

Ob stisku mišic medeničnega dna:

– ne zadržujte dihanja,

– ne stiskajte zadnjice,

– lahko čutite, da so se napele mišice na spodnjem delu trebuha,
kar je povsem normalno.

Ne pričakujte, da bodo vaje za mišice medeničnega dna učinkovale v kratkem času. Pomembno je, da jih izvajate, tudi če imate občutek, da ne pomagajo. Da bi pridobili moč in vzdržljivost mišic medeničnega dna, morate vaje izvajati 3-do 5-krat na dan, vsak dan. Če boste izvajali vaje po zgoraj opisanem postopku, boste izboljšanje opazili v treh do petih mesecih. Da bi ohranili in vzdrževali to zmogljivost, je treba izvajati vaje vse življenje. Vaje naj postanejo običajen del vsakdana, kot je umivanje zob.

ABC

A Z uhajanjem urina se lahko srečamo že v srednji šoli.

B Pri ženskah je pogosta stresna inkontinenca, pri moških je pogojena z operativnimi posegi.

C Vaje za krepitev medeničnega dna zelo izboljšajo stanje pri obeh spolih.