Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Po ocenah naj bi bilo v Evropi neplodnih 10–15 % parov, poudarja prof. dr. Milan Reljič, dr. med., z Oddelka za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. V starosti do 30 let je neploden vsak deseti, v starosti do 40 let pa že vsak četrti par. Čeprav se zdi, da ima s plodnostjo težave vedno več parov, pa se po podatkih prevalenca v zadnjih 30 do 40 letih ni bistveno spremenila. Po besedah dr. Reljiča je drugačno le razmerje med posameznimi vzroki. Več je namreč moškega vzroka neplodnosti in neplodnosti zaradi starosti žensk, neplodnosti, ki bi bila posledica poškodbe jajcevodov, pa je manj. Kot poudarja strokovnjak, se je povečal tudi delež parov, ki poišče pomoč strokovnjaka. Neplodnost ni več tabu, prav tako pa se je izboljšala tudi uspešnost zdravljenja. 

Avtorica: Andreja Košir

 

Dr. Reljič, kako poteka iskanje vzrokov za neplodnost (oziroma težav s plodnostjo)? Kam se lahko par obrne po pomoč pri tovrstnih težavah?

Običajno se obravnava ženske začne pri izbranem ginekologu. Ta se odloči, katere postopke diagnostike in zdravljenja bo izvedel sam in kdaj bo žensko napotil v center, ki se ukvarja z zdravljenjem neplodnosti. Moškega na preiskave napoti specialist družinske medicine. V naši ambulanti za neplodnost obravnavamo par kot celoto. Diagnostika neplodnosti je stopenjska, kar pomeni, da začnemo s preiskavami, ki so manj invazivne in manj obremenjujoče, ter se nato na osnovi rezultatov preiskav odločimo za nadaljnje postopke. Pri ženski na začetku opravimo vaginalni ultrazvočni pregled in laboratorijske preiskave, odvzamemo kri za določanje hormonov in prisotnosti protiteles na spolno prenosljive bakterije, pri partnerju pa pregledamo kakovost semenskega izliva. V primeru, da so izvidi preiskav v običajnih mejah, sledi preverjanje prehodnosti jajcevodov in prisotnosti zarastlin ter endometrioze s slikovnimi (histerosalpingo sonografija, histerosalpigografija) in endoskopskimi metodami (klasična in transvaginalna laparoskopija). Z endoskopskimi preiskavami se diagnostika običajno konča in nato se začne zdravljenje.

 

Kako poteka zdravljenje?

Zdravimo z zdravili (hormonsko), operativnimi posegi in postopki OBMP. Vedno želimo odkriti vzroke neplodnosti in jih odpraviti, tako da pride do zanositve po naravni poti. Pri motnjah ovulacije želimo slednjo doseči z zdravili in/ali operativno terapijo. Pri zamašenih jajcevodih in zarastlinah v mali medenici z operativnim posegom jajcevode odpremo in odstranimo zarastline. Tudi pri endometriozi je potrebno operativno zdravljenje, in sicer odstranitev ali uničenje endometriotičnih žarišč in razrešitev zarastlin, ki jih je ta povzročila. V primeru, da tudi leto dni po operativni terapiji ne pride do zanositve, zdravljenje nadaljujemo s postopki zunajtelesne oploditve. Tudi pri zdravljenju moške neplodnosti si prizadevamo poiskati vzrok in ga odpraviti, vendar ga v večini primerov ne odkrijemo ali pa ga ne moremo odpraviti. Čeprav pogosto ne uspemo izboljšati kakovosti semenskega izliva, pa moško neplodnost uspešno zdravimo tako, da pomagamo semenčicam oploditi jajčne celice v postopkih zunajtelesne oploditve.

 

Koliko časa traja, da pride do postopka umetne oploditve? Kakšen je postopek?

Postopke zunajtelesne oploditve svetujemo, ko so drugi postopki zdravljenja neuspešni. Pri teh postopkih naredimo v laboratoriju to, kar se pri naravnem spočetju zgodi v jajcevodu. Zaradi povečanja uspešnosti te metode jajčnike spodbujamo s hormonskimi zdravili v obliki podkožnih injekcij. Z večkratnimi ultrazvočnimi pregledi spremljamo rast jajčnih mešičkov, ki v povprečju traja 10–14 dni. Ko ti dosežejo primerno velikost in vsebujejo zrele jajčne celice, naredimo ultrazvočno vodeno punkcijo, posrkamo vsebino jajčnih mešičkov ter tako dobimo jajčne celice. Iz partnerjevega semena pridobimo semenčice, ki jih dodamo jajčnim celicam (klasični postopek IVF) ali pa jih v primeru premajhnega števila in slabše kakovosti vnesemo neposredno v jajčno celico (postopek ICSI). Začetni razvoj zarodkov poteka v inkubatorju. 3–5 dni po oploditvi izberemo en ali dva najboljša zarodka in ju z drobno cevko prenesemo v maternično votlino.

 

V kolikšni meri je postopek umetne oploditve uspešen?

V večini primerov smo pri zdravljenju uspešni. V prvem postopku zunajtelesne oploditve v povprečju zanosi 30–40 % parov, v prvih treh pa 60–70 %. Možnost zanositve pa ni pri vseh parih enaka, ker je odvisna od številnih dejavnikov, kot so vzrok neplodnosti, stopnja okvare spolnih organov, starost in predvsem kakovost spolnih celic. Tako je možnost za zanositev pri nekaterih parih večja od povprečne, pri drugih pa bistveno zmanjšanja, npr. tudi pod 10 %. Prognostične dejavnike za uspešnost zdravljenja individualno ocenimo in se s pari o tem pogovorimo. Razložimo jim tudi, da ne poznamo in nimamo vpliva na vse procese, ki privedejo do zanositve ter da ni mogoče predvideti, kdaj bo postopek uspešen. Do zanositve lahko pride že v prvem postopku zunajtelesne oploditve ali pa šele po številnih poskusih.

 

S katerimi dilemami se pari, ki imajo težave z neplodnostjo, najpogosteje srečujejo? Kaj jih najpogosteje zanima, skrbi?

Neplodnost pri paru sproži intenzivna negativna občutja in čustveno prizadetost. Najpogosteje občutijo jezo, krivdo, žalost, osamljenost, razočaranje in nemoč. Skrbi jih, da se jim ne bo nikoli izpolnila življenjska želja po potomstvu. Zanima jih vzrok neplodnosti, načini zdravljenja in predvsem prognoza. Pot do nosečnosti in otroka skoraj vedno vodi tudi preko neuspešnih poskusov in razočaranj, zato je potrebnih veliko pogovorov, da ohranimo njuno zaupanje in jima nudimo duševno podporo.

 

Kako lahko na plodnost vpliva naš življenjski slog?

Podobno kot zdrav način življenja vpliva na splošno zdravstveno stanje, vpliva tudi na plodnost. Pomembno je vzdrževanje primerne telesne teže, saj tako prekomerna kot tudi prenizka telesna teža povzročata motnje ovulacije in zmanjšujeta uspešnost zdravljenja neplodnosti. Razvade, kot so prekomerno uživanje kave, alkohola in kajenje, ravno tako pomembno vplivajo na kakovost spolnih celic in plodnost. Za preprečevanje neplodnosti, ki je posledica spolno prenosljivih bolezni, je pomembna uporaba bariernih kontracepcijskih metod, kot je npr. kondom. Predvsem pri ženskah z leti plodnost pada, zato jim svetujemo, da se za otroka odločijo v primerni starosti.

 

 

Maj 2014

Ne spreglejte

V Sloveniji vsako leto odkrijejo 1400 novih primerov raka dojk, od tega je 6 do 8 % primarno razsejanega raka. Ta
Preberi več
Dojenje je za dojenčka najboljša izbira Dojenje je za dojenčka najboljša izbira. Za dojenčka materino mleko predstavlja optimalno prehrano, ki
Preberi več
Brez čakanja, s popolno organizacijsko podporo ter v mreži zanesljivih in strokovnih izvajalcev Oguljena fraza, star pregovor, ki smo ga
Preberi več
prepoznajte KVČB
Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) je imunsko pogojeno vnetje prebavnega trakta. Gre za kronično, napredujočo bolezen, ki ima različno dolga
Preberi več
Revmatoidni artritis je kronična vnetna avtoimunska bolezen, ki prizadene sklepe, vezivno tkivo, mišice in kite. Pojavi se lahko v kateri
Preberi več
Slovenska tiskovna agencija je v sodelovanju s Slovenskim združenjem bolnikov z limfomom in levkemijo (L&L) v maju pripravila spletni dogodek L&L INFO
Preberi več
Sončenje in tudi vsakodnevni vpliv UV žarkov ima pomemben vpliv na zdravje in izgled vaše kože danes in čez  desetletja.
Preberi več
luskavica
Luskavica oziroma psoriaza je kronična vnetna bolezen kože. V nasprotju s prepričanjem nekaterih nikakor ni nalezljiva. Za njo zboli od
Preberi več