V želji po zanositvi nekaterim neplodnim parom biološka ura neusmiljeno teče in pojav epidemije covida-19 je tudi njih pahnil v stisko. Na začetku se namreč ni vedelo, koliko časa bo trajala. Na srečo so se na Kliničnem oddelku za reprodukcijo Ginekološke klinike v Ljubljani, ki ga vodi prof. dr. Eda Vrtačnik Bokal, hitro znašli in program zdravljenja neplodnosti skorajda nemoteno izvajali naprej. Predstojnica zadovoljno pove, da so načrtovani program izvedli kar 87-odstotno in da so v vsem času epidemije na začetku popolnoma obstali le za dva tedna. Tako so pomagali vsem ženskam, ki so v tem času prišle k njim.
Avtorica: Maja Korošak
»Neplodni pari, ki ne zanosijo v enem letu, naj se podvizajo in se čim prej odpravijo k reproduktivnemu ginekologu,« sporoča dr. Vrtačnik Bokal. Namreč, mlajše so ženske, lažje je priti do zaželenega rezultata. V svetu so redki centri za reproduktivno zdravje, kot je ljubljanski – na voljo so vsi postopki na enem mestu: zdravila, kirurški posegi, zunajtelesna oploditev (IVF), genetsko testiranje pred vnosom oplojenega jajčeca v materino telo, hranjenje genetskega materiala in že oplojenih, globoko zamrznjenih jajčec v zamrzovalniku. Redkokje zdravijo ženske kirurško in jim nato omogočijo postopke IVF.
Pomembna je analiza podatkov
Kako torej poteka zdravljenje neplodnosti? Prof. Vrtačnik Bokal: »Najprej je seveda treba ugotoviti vzrok neplodnosti. Ta je lahko tako pri ženski kakor pri moškem ali pri obeh. Na začetku naredimo anamnezo, ki nam pokaže, kaj se je s parom v preteklosti dogajalo: ali so bili operirani, ali so imeli morda spolno prenosljive bolezni, imajo kronične bolezni, neredne menstruacije, ali so bili moški kot dečki operirani zaradi nespuščanja mod in podobno. Naredimo obširno anamnezo in skušamo pridobiti diagnozo. Diagnostika je najprej neinvazivna, in sicer žensko ginekološko pregledamo, opravimo ultrazvok rodil, s katerim lahko ugotovimo, ali so kakšne spremembe na maternici, na jajčnikih, ugotovimo lahko tudi bolezen, kot je endometrioza, ki je trenutno vodilni vzrok neplodnosti. Na osnovi tega in hormonske analize ter analize semena se odločimo, kako bomo nadaljevali zdravljenje.«
Zdravljenje je lahko z zdravili, lahko je kirurško, zadnja stopnja zdravljenja pa so postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo, pove dr. Vrtačnik Bokal in nadaljuje, da je kirurgija področje, kjer je treba pridobiti največ spretnosti, treba pa je tudi analizirati podatke, saj le tako lahko ugotovimo, kakšen je uspeh zdravljenja v celoti. »Smo eni redkih centrov, ki smo evalvirali svoje lastne podatke. Zelo zgodaj smo namreč postavili klinično pot, kjer podatke vnašamo elektronsko, ker pa je Slovenija majhna, je tudi sledenje pacientom preprostejše in tako tudi pot do podatkov o uspešnosti zdravljenja lažja. To nam je uspelo. Še bolj smo bili veseli, da so podatki pokazali, da je po operativnih postopkih uspelo zanositi kar 60 % operiranih žensk. To ni malo,« z zadovoljstvom pove dr. Vrtačnik Bokal.
Ne odlašajte z zanositvijo
Nekatere indikacije pa zahtevajo takojšnjo napotitev v postopke zunajtelesne oploditve. To je v primeru neplodnosti pri moškem ali neprehodnih jajcevodov. »Pri postopkih zunajtelesne oploditve nas je zanimalo, kakšna je zbirna stopnja zanositve (koliko žensk po teh postopkih uspešno zanosi). Za petletno obdobje (v tem času se lahko izvede vseh šest postopkov) smo ugotovili, da so ženske, mlajše od 38 let, zanosile v 50 do 60 %, starejše pa do 30-odstotno,« dr. Vrtačnik Bokal naprej navaja podatke o uspešnosti in na tem mestu še enkrat poudari, naj se pari čim prej odločijo za zanositev, naj ne odlašajo s tem v neko oddaljeno prihodnost, čeprav zakon pravice do zanositve z biomedicinsko pomočjo na stroške zdravstvenega zavarovanja starostno ne omejuje. »Po 43. letu so možnosti za zanositev zelo slabe, te pogosto tudi niso uspešne, saj je kakovost genetskega materiala v tej starosti že zelo slaba,« dodaja predstojnica.
Začeli so z bolnicami z rakom
Epidemija covida-19 je seveda vplivala na delovanje na ljubljanskem oddelku za reprodukcijo. V prvem valu niso vedeli, ali lahko nadaljujejo s postopki, kako virus vpliva na nosečnost, poleg tega je bilo zaščitne opreme premalo, zato so se odločili, da so v tistih primerih, kjer so postopki že tekli, zarodke zamrznili. »Na našem oddelku pa shranjujemo genetski material tudi za tiste ženske, ki zbolijo za rakom pred radio- in kemoterapijo in pri teh nadaljevanja postopkov nismo mogli zavrniti. Vmes pa so bili objavljeni rezultati raziskav, ki so ugotavljali, da virus SARS-CoV-2 nima vpliva na genetski material, predvsem ne na jajčne celice,« razlaga dr. Vrtačnik Bokal. To, da so uspešno izvajali postopke pri bolnicah z rakom, jih je opogumilo, da so program razširili še na starejše ženske, ki so bile že v postopku. »Nismo namreč vedeli, koliko časa bo epidemija trajala in nismo želeli, da bi jim napravili nepopravljivo škodo,« pojasni naša sogovornica in se pohvali, da jim je uspelo, da na kliniko niso zanesli nobene okužbe, niti med osebje niti med pacientke. Pohvali pa tudi ozaveščenost pacientk. »Zelo smo bili zadovoljni, ker so bile naše pacientke zelo ozaveščene glede tega in so izjemno dobro sodelovale z nami.«
Stike so zmanjšali na minimum
Navedeni uspehi so jih opogumili in tako so začeli normalno delovati in v program zajeli vse pacientke. Kot pove naša sogovornica, v celoti programa niso izvajali samo 14 dni, v drugem valu pa so prenehali za tri tedne z zamrznjenimi zarodki, ker je bila epidemiološka slika tako slaba, da bi z vnosom okužbe lahko ogrozili ves program. »Drugi val smo pričakovali, a smo se v prvem valu že toliko naučili, da smo lahko vključili vse pacientke. Uresničili smo 87 % načrta in v tem času uvedli veliko sprememb. S pacientkami in pari smo zmanjšali stike na minimum, uspešnost našega dela pa je bila povsem primerljiva z letom poprej. In zdaj smo že v pričakovanju tretjega vala,« še dodaja dr. Vrtačnik Bokal.
Kako jim je to uspelo? »V prvem valu smo se dobro naučili varnega obnašanja, tako sestre, zdravniki in tudi pacienti. Zaupali smo v paciente, da bodo dosledno upoštevali varnostne ukrepe in ne bodo prihajali bolni v bolnišnico. Stavba je omogočila, da smo delo organizirali tako, da se pacienti med seboj niso srečevali. Moški so, na primer, lahko prišli samo takrat, ko so prinesli seme. Stiki pa so bili tudi kratki, saj je pri kratkem stiku veliko manjša verjetnost, da se okužba prenese.«
Iskanje prijaznejših načinov
Ali je običajno, da moški seme prinesejo na kliniko, ali to velja le v času epidemije? »Že prej smo ugotavljali, da je moškim težko oddajati seme v bolnišnici. Iskali smo bolj prijazen način zanje. Zato smo že kakšno leto pred nastopom epidemije moškim omogočili, da so seme prinašali od doma. Ko je nastopila epidemija, pa nam je to seveda prišlo zelo prav. Analizirali smo tudi te podatke in ugotovili, da je bilo seme glede koncentracije in gibljivosti semenčic celo nekoliko boljše kot prej,« razlaga predstojnica. Ker so tudi te podatke objavili, so s tem mnogim po svetu omogočili prijaznejšo, v času epidemije pa tudi varnejšo oddajo semena.
Testiranje pacientk
V prvem valu epidemije so imeli samo zaščitno opremo, testiranja takrat ni bilo možno izvesti na široko. Potem pa je porodnišnica med porodnicami izvedla testiranje, ki jim je zelo pomagalo zaznati večino pozitivnih pacientk. Na kliničnem oddelku za reprodukcijo zdaj vsako pacientko dan pred sprejemom pokličejo in vprašajo, ali je zdrava in ali ni bila v stiku z okuženimi osebami. Postopek ob prihodu na kliniko ponovijo. Ženske, ki so določene za aspiracijo foliklov za pridobitev jajčnih celic, so napotene v porodnišnico na hitri test. Pri tistih, ki zbolijo, postopek prekinejo, saj ne vedo, ali bi bilo varno. Hitri test potem še potrdijo s PCR-testom in če je še ta pozitiven, postopek prav tako prekinejo. Če je pacientka covid-19 že prebolela, lahko normalno vstopa v postopke.
Za konec predstojnica dr. Vrtačnik Bokal vsem, ki načrtujejo nosečnost, močno priporoča cepljenje proti covidu-19, takoj ko bo mogoče. Brez tega se epidemije ne bomo rešili, je prepričana.
ABC
A Na kliničnem oddelku za reprodukcijo so vsi postopki na enem mestu.
B Plan so izpolnili 87-odstotno kljub epidemiji.
C Že leto pred nastopom epidemije so moškim omogočili, da seme prinesejo od doma.
