Arterijska hipertenzija v svetu danes velja za najpogostejši vzrok prezgodnje smrti. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije s hipertenzijo živi kar 1,13 milijarde svetovnega prebivalstva, kar v praksi pomeni, da ima hipertenzijo vsak četrti moški oz. vsaka peta ženska. O hipertenziji smo se pogovarjali z doc. dr. Jano Brguljan Hitij, predstojnico Kliničnega oddelka za hipertenzijo v UKC Ljubljana ter predsednico Združenja za arterijsko hipertenzijo. Aktualne podatke o razširjenosti hipertenzije v Sloveniji ter vplivu epidemije covida-19 na obstoječe in potencialne bolnike pa nam je posredovala Alenka Borovničar, dr. med., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Avtor: Alja Možej

O arterijski hipertenziji govorimo, kadar imamo opravka s previsokim krvnim tlakom v arterijah. Krvni tlak je previsok, če v ambulanti izmerjene vrednosti sistoličnega (zgornjega) krvnega tlaka presegajo 140 mmHg, vrednosti diastoličnega (spodnjega) pa 90 mmHg. Optimalen krvni tlak znaša 120/80 mmHg ali manj.

Razvrstitev tlakov po smernicah za obravnavo hipertenzije 2018.

Hipertenzija je bolezen in hkrati eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za obolevnost za kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Med te sodijo predvsem bolezni srca in ožilja s pojavnostjo srčnega infarkta, možganske kapi ter obolevnost ledvic. Večina (90–95 %) bolnikov ima primarno hipertenzijo, pri kateri vzroka nastanka ne poznamo, zanjo pa, po besedah dr. Brguljan Hitijeve, še zlasti obolevajo ljudje s prekomerno telesno težo, sladkorno boleznijo ter tisti, ki bolezen podedujejo. Ostalih 5–10 % bolnikov ima sekundarno hipertenzijo. Ta je posledica določenih drugih bolezni (npr. bolezni ledvic, ledvičnih arterij, nadledvične žleze, ščitnice).

Razvrstitev krvnih tlakov.

Hipertenzijo imenujemo tudi »tihi ubijalec«

Zvišan krvni tlak imenujemo tudi »tihi ubijalec«, saj ta ljudem pogosto ne povzroča težav in se ga ti sploh ne zavedajo, vse dokler morda ni prepozno. »Dejstvo je, da se vsak človek drugače odzove na visok krvni tlak. Nekdo ima lahko krvni tlak povišan zgolj pol leta, pa se že pojavijo spremembe na njegovih tarčnih organih. Spet nekdo drug lahko živi s hipertenzijo deset let, pa se na to ne odzove, počuti se čisto dobro. Pri večini obolelih s hipertenzijo simptomov namreč sploh ni. Zato mnogi k zdravniku pridejo šele z možgansko kapjo ali infarktom,« opozarja dr. Brguljan Hitijeva. »Če pa simptomi vendarle so, se ti kažejo v obliki bolečin v zatilju, kot čelni glavobol, včasih pa gre za popolnoma nespecifične simptome. Zato je pravzaprav edina možnost, da ugotovimo povišan krvni tlak, meritev.«

Kaj kažejo podatki za Slovenijo

Po podatkih raziskav CINDI Z zdravjem povezan vedenjski slog, ki jih v Sloveniji izvajamo od leta 2001 dalje (2001, 2004, 2008, 2012 in 2016), na NIJZ ugotavljajo, da se pri prebivalcih Slovenije prevalenca arterijske hipertenzije v opazovanem obdobju veča s pomembnih trendom povišanja (18,4 %, 22,04 %, 20,8 %, 21,5 %, 25,2 %). Povečanje gre predvsem na račun moških. Tako je v zadnji raziskavi leta 2016 na vprašanje ugotovljenega povišanega krvnega tlaka pri zdravniku pritrdilno odgovorilo 28,4 % moških in 21,9 % žensk.

Diagnostika

Preden začnemo z zdravljenjem, moramo biti prepričani, da izmerjene številke resnično odražajo hipertenzijo, pove dr. Brguljan Hitijeva. »Pogosto je namreč razlog za povišan krvni tlak ob obisku zdravnika hipertenzija bele halje (tj. pojav, ko bolniku ob obisku v ambulanti izmerijo povišan krvni tlak, po odhodu bolnika domov pa njegov tlak upade), ki ne potrebuje zdravljenja. Po drugi strani moramo marsikdaj pomisliti tudi na prisotnost obratnega pojava, t. i. prikrite hipertenzije, kjer ima bolnik med meritvijo pri zdravniku normalen krvni tlak, ko odide domov, pa se mu tlak zviša. Da bi dobili vpogled v dejanske vrednosti krvnega tlaka pri posamezniku, si zato velikokrat pomagamo s celodnevnim spremljanjem krvnega tlaka.

Ljudje dobijo malo aparaturo, gredo z njo domov, naprava sama 24 ur meri krvni tlak. Šele na podlagi tako pridobljenih podatkov ocenimo, ali ima oseba povišan krvni tlak. Ko smo enkrat prepričani o pravilnosti številk, moramo izločiti še druge vzroke za povišan krvni tlak. Ta je lahko tudi neke vrste simptom, s katerim skuša telo sporočiti, da se mu nekaj dogaja. V določenih primerih tako povišan krvni tlak kaže na neko drugo bolezen, npr. na prikrito rakasto obolenje. Prav tako je treba izključiti možnost sekundarne hipertenzije. Zato je vedno treba opraviti tudi diagnostiko krvi, ultrazvok trebuha, preveriti je treba, kakšen je urin. Nadalje opravimo še dodatne analize, kot so ultrazvok srca, pregled očesnega ozadja, EKG. Končno vse dobljene rezultate zložimo skupaj v neki mozaik, na podlagi katerega se odločimo, kako bomo zdravili določeno osebo.«

Zdravljenje

Pri večini bolnikov je za doseganje ciljnih vrednosti krvnega tlaka potrebno poleg ustreznih sprememb življenjskega sloga uvesti tudi antihipertenzijska zdravila.

Obstaja pet skupin antihipertenzijskih zdravil. »Ker je etiologija primarne hipertenzije pri vsakem posamezniku malo drugačna, je tudi zdravljenje pri vsakem posamezniku nekoliko drugačno,« pojasnjuje dr. Brguljan Hitijeva. »Po najnovejših smernicah iz leta 2018 težimo k temu, da bi čim hitreje začeli zdravljenje s t. i. kombinirano tableto. Gre za tableto, v kateri se nahajata dve sestavini v manjšem odmerku, ki omogoča hkraten vpliv na več vzrokov za nastanek hipertenzije, zaradi česar je uspeh zdravljenja boljši in hitreje dosežemo in obdržimo ciljne vrednosti krvnega tlaka.«

Hipertenzija in covid-19

Spletna raziskava NIJZ z naslovom Vpliv pandemije covida-19 na življenje je pokazala, da se je življenjski slog pri nekaterih prebivalcih Slovenije poslabšal: manj je telesne dejavnosti, več uživanja nezdrave prehrane, alkohola ter kajenja. Vse to pa lahko vpliva na porast kroničnih nenalezljivih bolezni, kamor sodi tudi povišan krvni tlak, razloži dr. Borovničarjeva.

Nadalje so podatki registra spremljanja kroničnih nenalezljivih bolezni, pridobljeni v ambulantah družinske medicine, pokazali, da je število na novo odkritih oseb s hipertenzijo v letu 2020 v primerjavi s preteklimi leti upadlo za kar 75 %. Prav tako se je v letu 2020 v primerjavi s preteklimi leti manj pogosto kontroliral krvni tlak pri bolnikih s kroničnimi boleznimi in izvajal kontrolni EKG pri bolnikih z arterijsko hipertenzijo.

Po mnenju dr. Borovničarjeve razlog za zmanjšano količino na novo ugotovljene arterijske hipertenzije, pa tudi za upad ostalih omenjenih dejavnosti, tiči v obdobju pandemije, ko je bila preventivna dejavnost na primarni ravni zdravstvenega varstva ustavljena, dostopnost in zdravniška obravnava na primarni ravni zdravstvenega varstva pa sta bili zmanjšani. »Vse to nakazuje možnost, da se bo po ponovni uvedbi rednega dela v ambulantah družinske medicine število oseb z na novo odkrito arterijsko hipertenzijo povečalo, povečalo pa se bo tudi število bolnikov z neurejenim krvnim tlakom,« zaključi dr. Borovničarjeva.

Priporočene spremembe življenjskega sloga:

–      omejitev vnosa soli na manj kot 5 g na dan,

–      omejitev uživanja alkohola,

–      priporočeno je uživanje zelenjave, svežega sadja, rib, oreščkov, nenasičenih maščob, malo rdečega mesa ter mlečnih izdelkov z odvzeto maščobo,

–      zmanjšanje telesne teže pri prekomerno prehranjenih,

–      redna aerobna vadba ter

–      opustitev kajenja.

Kako si pravilno izmerimo krvni tlak doma?

»Danes se večinoma uporabljajo oscilometrični merilniki krvnega tlaka. Pri teh priporočamo uporabo nadlaktnih in ne podlaktnih manšet. Pomembno je tudi, da izberete pravo velikost manšete, takšno, ki ustreza vaši nadlakti,« razloži dr. Brguljan Hitijeva. Nato pa morate upoštevati še nekaj navodil. Vsaj pol ure pred meritvijo ne zaužijte obroka, prave kave, ne kadite in ne uživajte alkohola. Krvnega tlaka si ne merite kmalu po naporu ali zaužitju zdravil. Pred meritvijo opravite fiziološke potrebe, usedite se na stol in vsaj pet minut udobno počivajte.

Med izvajanjem meritve poskrbite, da ste udobno naslonjeni na hrbet, s stopali, ki počivajo na tleh, noge ne smejo biti prekrižane. Manšeta mora biti nameščena v višini srca in navezana ravno prav ohlapno (pod njo naj bo prostora za prst). Roka z manšeto mora počivati v udobnem položaju, vi pa morate biti čim bolj sproščeni. Med merjenjem ne govorite, ne poslušajte sogovornika ali radija, ne glejte televizije. Krvni tlak izmerite dvakrat zapored z eno- do dvominutnim presledkom. Po meritvi si zapišite datum in čas meritve, vrednost krvnega tlaka in srčnega utripa ter morebitne posebnosti. Za konec velja še omeniti, da pri merjenju krvnega tlaka doma o hipertenziji govorimo že pri zaznanih vrednostih 135/85 mmHg.

ABC

A Arterijska hipertenzija v svetu velja za najpogostejši vzrok prezgodnje smrti.

B Pri prebivalcih Slovenije razširjenost arterijske hipertenzije narašča.

C Med epidemijo covida-19 je število na novo odkritih oseb s hipertenzijo upadlo za kar 75 %.