Zamašene žile: kako prepoznati simptome, kaj pomenijo in kako jih zdravimo

Nenadna zapora žile je tihi, a smrtonosni preobrat, ki lahko človeka v nekaj sekundah pahne v smrtno nevarnost.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v Sloveniji v letu 2024 vsak dan v povprečju umrlo 21 oseb zaradi bolezni srca in ožilja.

Če bi vse krvne žile odraslega človeka raztegnili v ravno črto, bi lahko z njimi več kot dvakrat ovili Zemljo. Večino tega zapletenega omrežja predstavljajo drobne kapilare, ki povezujejo dve glavni krvni poti, ki ohranjata življenje – vene in arterije. Arterije vodijo s kisikom obogateno kri od srca do organov in tkiv, vene pa kri vodijo nazaj proti srcu. Kaj pa se zgodi, ko se ta tok zaradi zamašene žile nenadoma ustavi?

Zapora krvne žile

Zamašitev ali zaporo žile imenujemo okluzija. Če gre za arterijo, kri ne more pritekati do tkiva. Če gre za veno, pa se kri ne more vračati proti srcu, zato se tekočina kopiči v prizadetem delu, tkivo zateka in v njem narašča pritisk.

Najpogostejši vzrok za delno ali popolnoma prekinjen pretok krvi je krvni strdek, imenovan tromb. Nastane lahko v arteriji, predvsem na aterosklerotično spremenjenih predelih žilne stene ali v veni, običajno na poškodovanih stenah žil ali tam, kjer je pretok krvi upočasnjen. Kadar ostane tromb pritrjen na mestu, govorimo o trombozi. Če se krvni strdek odtrga in potuje po krvnem obtoku, ga imenujemo embolus. Ko se embolus zatakne v ožjem delu žile in blokira pretok krvi, nastane embolija. V redkejših primerih pa zaporo povzročijo drugi delci, ki po naključju zaidejo v krvni obtok ali pa nastanejo v telesu samem (npr. zračni mehurček).

Posledice delne ali popolne zapore žil so odvisne od tega, katera žila je prizadeta, kako hitro zaporo prepoznamo in ali ima telo razvit kolateralni obtok. To so drobne žilice, ki se razvijejo okoli zapore in omogočijo pretok krvi po nadomestni, obvodni poti.

Krvni strdek

Krvni strdek običajno nastane takrat, ko se pretok krvi upočasni ali ko pride do poškodbe žilne stene. Na mestu poškodbe se začne naravni proces celjenja. Najprej se na žilo prilepijo krvne ploščice (trombociti), ki delujejo kot majhni obliži. Nato se v žili sproži proces strjevanja krvi, v katerem sodelujejo beljakovine, imenovane koagulacijski faktorji, ki tekočo beljakovino fibrinogen spremenijo v fibrin. Fibrin ustvari gosto mrežo vlaken, v katero se ujamejo krvne celice. Tako nastane trden čep, tromb, ki lahko ustavi krvavitev.

Venska tromboza

Govorili smo z doc. dr. Vinkom Bocom, dr. med., specialistom kardiologije in vaskularne medicine. Povedal je, da pri venski trombozi strdek najpogosteje nastane v globokih venah spodnjih okončin. Globoka venska tromboza zgornjih okončin pa se lahko pojavi pri bolnikih z dolgotrajno vstavljenim centralnim venskim katetrom.

»Veliki dejavniki tveganja so npr. velike operacije, sočasen nastanek večjih poškodb (politravma), aktivni rak in antifosfolipidni sindrom. Mali dejavniki tveganja pa so npr. debelost, kronična vnetna črevesna bolezen, različna prirojena stanja, ki večajo verjetnost nastanka venskega strdka (trombofilije), imobilizacija, nosečnost, hormonska terapija in dolgi leti z letalom,« razloži Boc.

Simptomi in diagnoza venske tromboze

Naš sogovornik je izpostavil, da je pri globoki venski trombozi pomembno, da bolnik prepozna zgodnje znake bolezni in pravočasno poišče zdravniško pomoč, saj se lahko strdek poveča ali celo odtrga in potuje v pljuča, kar povzroči pljučno embolijo, ta pa je, če je obsežna, življenjsko ogrožajoče stanje.

»Zdravnika je treba obiskati takoj, ko se pojavi nepojasnjena oteklina ene noge, pogosto spremljana z bolečino (simptom venske tromboze) ali nepojasnjena bolečina v prsih ali težko dihanje (simptomi pljučne embolije),« opozori specialist in pojasni, da pri diagnostičnem postopku zdravnik najprej opravi klinični pregled, nato sledi ultrazvočna preiskava, ki je osnovna metoda za potrditev ali izključitev venske tromboze. »Po potrebi se opravijo še laboratorijske preiskave krvi. Pri sumu na pljučno embolijo se opravi slikanje pljučnih arterij z računalniško tomografijo (CT-angiografija) pljučnih arterij,« razloži doc. dr. Boc.

Bolezni popolne zapore vene

Ko je vena dlje časa zaprta, se v njej poveča tlak in kri zastaja. Zaradi tromba se lahko poškodujejo venske zaklopke, ki skrbijo, da se kri premika samo navzgor proti srcu. Ko zaklopke ne tesnijo več dobro, se del krvi začne vračati nazaj navzdol in se kopiči v spodnjem delu nog, to imenujemo kronično vensko popuščanje. V nogah se pojavijo oteklina, občutek teže in napetosti, lahko se vidno razširijo vene, sčasoma lahko koža postane temnejša, trda ali se celo začnejo tvoriti razjede.

»Poznamo še povrhnjo vensko trombozo (tromboflebitis), pri kateri pride do zapore povrhnje (podkožne) vene, kar povzroča bolečino, rdečino in trdo oteklino vzdolž vene,« razloži Boc in pove, da je potek bolezni običajno blag in ne vodi do resnih zapletov. »Zdravljenje je večinoma podporno z lokalnimi obkladki in protivnetnimi zdravili. Pri zelo obsežnih tromboflebitisih lahko uporabimo tudi zdravljenje z zdravili za zaviranje strjevanja krvi, ki pa traja krajši čas kot pri zdravljenju globoke venske tromboze,« pojasni doc. dr. Boc.

Arterijska tromboza

V arterijah najpogosteje pride do zamašitve zaradi ateroskleroze ali počasnega nabiranja maščobnih oblog na steni žile. Maščobe, kalcij in vnetne celice se počasi kopičijo v stenah žil in tvorijo aterosklerotično leho. Sprva te obloge ne povzročajo težav. Z leti, ko se obloge odebelijo in otrdijo, pa žilna stena izgubi svojo elastičnost in postaja vedno bolj toga, žilna svetlina pa vse ožja. Kri zato skozi žilo težje prehaja, pretok se zmanjša, organi in tkiva pa začnejo dobivati manj kisika in hranil.

»Arterijska tromboza je najpogosteje zaplet ateroskleroze in nastane na mestu, kjer je v arterijski steni prisotna močno napredovala aterosklerotična leha,« razloži sogovornik in pojasni, da se lahko pojavi v katerem koli organskem sistemu, zelo pogosto pa prizadene koronarne arterije, ki hranijo srce, arterije, ki oskrbujejo možgane, aorto in arterije spodnjih okončin.

Kot najhujše posledice arterijske tromboze Boc izpostavlja srčni infarkt, možgansko kap in amputacijo spodnje okončine.

»Dejavniki tveganja za arterijsko trombozo so podobni kot za aterosklerozo: kajenje, debelost, arterijska hipertenzija, povišane maščobe v krvi, sladkorna bolezen in dedna nagnjenost,« je dejal in opozoril, da lahko arterijski tromb nastane tudi v srcu, zlasti pri bolnikih z motnjo srčnega ritma (t. i. atrijsko fibrilacijo), pri katerih se preddvori neučinkovito krčijo, zato lahko v njih nastane tromb in povzroči embolijo. »Redkeje arterijska tromboza nastane v anevrizmah, ki jih opredeljujemo kot razširjene dele arterij,« še dodaja in pojasni, da tudi večino anevrizem povezujejo z aterosklerozo.

Arterijska tromboza zelo pogosto prizadene koronarne arterije, ki hranijo srce, kar se lahko najprej kaže kot angina pektoris, pozneje pa tudi kot srčni infarkt.

Preberite tudi prispevek: Kaj je angina pektoris?

Šteje vsaka minuta: znaki arterijske zapore in nujna diagnostika

Specialist opozarja, da se je pri sumu na arterijsko trombozo treba odpraviti k zdravniku ob vsakem nenadnem pojavu znakov premajhne oskrbe organa s kisikom (ishemije).

»Pri srčnem infarktu se pojavita močna stiskajoča bolečina v prsih in težko dihanje. Pri možganski kapi so lahko znaki nenadna šibkost ene strani telesa ali motnje govora. Zapora arterije uda pa povzroči nenadno nastale bolečino, bledico, mravljinčenje in hladnost uda,« simptome opiše Boc.

»Zdravnik najprej zbere podatke o opaženih spremembah in dejavnikih tveganja, nato pa klinično pregleda bolnika ter preveri morebitne znake ishemije,« pove sogovornik in nadaljuje, da sledi diagnostika, ki pri sumu na srčni infarkt vključuje snemanje elektrokardiograma (EKG) in analizo srčnih encimov, pri sumu na možgansko kap CT slikanje glave, pri sumu na zaporo arterije uda pa ultrazvočni pregled arterij, po potrebi pa tudi CT-angiografijo ali MR-angiografij.

Preberite tudi prispevek: Bolečina v prsnem košu

Kako lahko zmanjšamo verjetnost zapore žil?

Tveganje za zaporo žil lahko bistveno zmanjšamo z zdravim načinom življenja. »Bralcem svetujem, naj skrbijo za redno, vsakodnevno telesno dejavnost v okviru svojih zmožnosti. Naj čim več hodijo ter se izogibajo dejavnikom tveganja, na katere lahko sami vplivajo, pri drugih dejavnikih tveganja pa naj upoštevajo navodila svojih zdravnikov,« pove sogovornik. Pomembno je, da se redno gibamo, prenehamo kaditi in vzdržujemo normalen krvni tlak, krvni sladkor ter raven maščob v krvi. Med dolgimi potovanji je priporočljivo, da večkrat vstanemo in se razgibamo, po večjih operacijah ali pri daljšem mirovanju pa dosledno upoštevamo zdravniška navodila za preprečevanje tromboze.

Preberite tudi prispevek: Zakaj moški pogosteje zbolijo za srčno-žilnimi boleznimi?

Pogosta vprašanja