Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Zdrav življenjski slog je postal nekakšna mantra sodobnega sveta, ki ji iz dneva v dan sledi večje število ljudi. Skrb za zdravje postaja pomembna vrednota, športne dejavnosti in vsebina našega jedilnika pa njeni ključni komponenti, ki jih v svoj vsakdan vključuje tudi vse več Slovencev. Poglobili smo se v raziskavi, ki razkrivata, kako dosledni smo pri sledenju zdravim načelom na sončni strani Alp. Nezdravim vedenjskim vzorcem najpogosteje podležejo mlajši, s starostjo pa se delež ljudi z omenjenim vzorcem znižuje. Četrtina odraslih prebivalcev Slovenije je kadilcev, pasivno kadi vsak peti. Slabe navade se pogosto med seboj dopolnjujejo, skoraj dve tretjini kadilcev se hkrati nezdravo prehranjuje, prav tako se z jedilnikom kaj dosti ne obremenjujejo tisti, ki čezmerno uživajo alkohol.

Avtorica: Nika Arsovski

S prekomerno težo se borita več kot dve tretjini odraslih, katerih starost se giblje med 55 in 74 let, delež med mlajšimi generacijami je nekoliko nižji, a kljub temu izjemno skrb vzbujajoč. Čezmerno hranjena je četrtina petnajstletnih fantov, pri dekletih je delež pol manjši, kar je v skupnem Slovenijo pred leti uvrstilo na šesto mesto med državami Evropske unije. Po letu 1980 se je v več evropskih državah število ljudi s prekomerno težo kar potrojilo, posebno na račun otrok. Slovenija je bila pred petimi leti po deležu debelosti na sedmem mestu med državami EU, največjo težavo je prekomerna teža predstavljala na Malti. Po podatkih raziskave iz leta 2016 je slaba polovica Slovencev, starih med 25 in 64 let, normalno hranjenih, le malo manj (39 %) je čezmerno hranjenih in približno 17 % debelih. Prekomerna teža je bolj razširjena med moškimi, starejšimi in nižje izobraženimi.

Si, kar ješ!

Prekomerna teža je velikokrat posledica pomanjkanja gibanja, nezdravih življenjskih navad in neuravnotežene prehrane. Prehranjevalne navade in vsebnost našega jedilnika pomembno vplivata na pojav kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so srčno-žilne bolezni, diabetes tipa 2, nekatere vrste raka in bolezni prebavil. Ker se prehranjevalne navade oblikujejo že v otroštvu, je pomembno, da posebno skrb posvetimo našim najmlajšim in tako že v rani mladosti postavimo dobre temelje za prihodnost. Polovica odraslih prebivalcev Slovenije se namreč prehranjuje nezdravo, najpogosteje mlajši odrasli moški, ljudje iz nižje samoocenjenega družbenega sloja. Porast nezdravega prehranjevanja je mogoče zadnja leta opaziti tudi med otroki, le četrtina petnajstletnikov vsak dan uživa svežo zelenjavo, tretjina pa sveže sadje.

Skoraj tretjina petnajstletnikov zjutraj ne zajtrkuje, med dekleti je delež še nižji. Slovenija se je pred petimi leti uvrstila na prvo mesto evropskih držav po deležu enajstletnikov, ki vsakodnevno izpuščajo zajtrk, očitno pa se ta navada z odraščanjem izgubi, saj za več kot 62 % Slovencev zajtrk predstavlja pomemben del dnevnih obrokov. Strokovnjaki sicer priporočajo od tri do pet obrokov na dan, ti pa naj vsebujejo velik delež živil rastlinskega izvora, ki so poleg mineralov in vitaminov bogata tudi z vlakninami in antioksidanti. Surovo zelenjavo dnevno uživa manj kot polovica prebivalcev naše države, njenega pomena za zdravje pa se bolj zavedajo ženske in starejši.

Zdravstvena slika Slovencev

Če boste uravnotežili svoj jedilnik, vam bosta hvaležna tudi srce in ožilje. Bolezni srca in ožilja namreč kljub znatnemu znižanju ostajajo eden najpogostejših vzrokov smrti v Sloveniji. Gre za bolezni, ki prizadenejo srce in krvne žile, torej bolezni srca, možganskega žilja in perifernih žil, med drugim tudi zvišan krvni tlak. Tako imenovane bolezni obtočil so pogostejše med starejšimi, osebami z nižjo stopnjo izobrazbe in tistimi z višjim indeksom telesne teže. V anketi, opravljeni leta 2016, so sicer o zvišanem krvnem tlaku največ poročali anketiranci v posavski in jugovzhodni Sloveniji, holesterol pa je bil po anketi sodeč najbolj pereč problem koroške regije. Z zdravim načinom življenja in zmanjšanjem dejavnikov tveganja nastanek in napredovanje bolezni odložimo ter si s tem podaljšamo življenjsko dobo.

Pet ur na dan preživimo v sedečem položaju

Zdrav način življenja je neizbežno povezan tudi s telesno dejavnostjo. Gibanje pripomore k ohranjanju, varovanju in krepitvi zdravja. Velika težava današnjega življenjskega sloga je čezmerno sedenje, ki z nezadostno telesno dejavnostjo povečuje tveganje za pojav kroničnih nenalezljivih bolezni, zmanjšuje kakovost življenja in lahko vodi v prezgodnjo smrt. Zadostno telesno dejavnih je le polovica odraslih Slovencev. Moški so sicer praviloma dejavnejši od žensk, prav tako se gibanja bolj zavedajo starejši, ozaveščenost nekoliko narašča tudi s stopnjo izobrazbe. Med regijami sta najbolj »dejavni« Gorenjska in Goriška. Paleta športov je široka, starejši pa se pogosto odločajo za hojo.

Delež prebivalcev Slovenije, ki dosegajo priporočila Svetovne zdravstvene organizacije glede redne hoje, znaša nekaj manj kot polovico. Če želite tudi sami s hojo izboljšati svoje počutje, izkoristite vsako priložnost za hojo, najsi bo to večerni sprehod ali pot v službo. Velik delež dneva namreč presedimo, pogosto prav na delovnem mestu za računalnikom. Povprečen Slovenec namreč na dan presedi pet ur, ob koncu tedna pa uro manj. Številke so kritične tudi med mladostniki.

Delež petnajstletnikov, ki so na dan pred zaslonom presedeli več kot dve uri, je leta 2014 znašal kar 59 %. Kljub temu je bila Slovenija na repu evropskega povprečja, največ časa za zaslonom so namreč preživeli mladostniki v Romuniji, na Nizozemskem, v Walesu in Bolgariji. Če tudi sami že dalj časa razmišljate o gibanju, je zadnji čas, da se spravite v pogon. Najprej razmislite, katera vrsta telovadbe bi vam najbolj ustrezala, pomagalo bo tudi, če najdete dobro družbo, ki vas bo ob lenobnih dneh spodbujala h gibanju. Predvsem pa začnite počasi, postopoma in si ne postavljajte nerealnih ciljev.

Vsak dan zaradi bolezni, pripisljivim kajenju tobaka, umre deset Slovencev

Velik korak za svoje zdravje boste naredili tudi z opustitvijo kajenja. V Sloveniji kadi skoraj vsak četrti odrasli prebivalec, pasivno vsak peti. 0,7 % prebivalcev je v raziskavi priznalo, da kadijo v avtomobilu, četudi je v njem prisoten otrok. Tobačnemu dimu v avtomobilih je tako izpostavljenih vsaj 9.700 otrok. Med kadilci je več moških kot žensk, več kot polovica pa jih želi to nezdravo navado opustiti. Vsak dan namreč bolezni, pripisljive kajenju tobaka, vzamejo življenje desetim Slovencem, dve tretjini kadilcev umreta zaradi bolezenskih stanj, povezanih s kajenjem, v povprečju pa kadilci izgubijo med deset in petnajst let življenja. Kajenje dokazano povzroča številne vrste raka, bolezni dihal, bolezni srca in ožilja, tudi sladkorno bolezen in sodi med vodilne vzroke za prezgodnjo smrt.

Slovenija se sicer glede kajenja nahaja v evropskem povprečju, medtem ko se v sam vrh uvrščajo Bolgari in naši južni sosedje Hrvati. Razmišljate o opustitvi kajenja? Če prenehate takoj, bo telo po pičlih dveh urah že pričelo iz telesa izločati nikotin, po petih letih pa se bo za polovico zmanjšalo tveganje za nastanek srčnega infarkta. Za pomoč se obrnite na prijatelje in najbližje, lahko pa se po nasvete zatečete tudi na katero izmed delavnic za skupinsko odvajanje od kajenja. Uživajte čim več tekočine in se veliko gibajte, da preusmerite pozornost. Izogibajte se krajem, ki vas spominjajo na kajenje.

Slovenija nad evropskim povprečjem po količini zaužitega alkohola

Tudi alkohol je navada, ki škoduje posameznikovemu zdravju, saj prekomeren vnos predstavlja dejavnik tveganja za poškodbe, prometne nezgode, bolezni, nasilje, umore in samomore. Prekomerno pitje alkoholnih pijač povezujejo z več kot dvestotimi bolezenskimi stanji in poškodbami. V Sloveniji v povprečju zaradi vzrokov, neposredno pripisljivih alkoholu, na dan umreta dve osebi. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je registrirana poraba alkohola v Sloveniji pred tremi leti znašala 10,5 litra čistega alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let, kar je našo državo uvrščalo nad evropsko povprečje, z državami, kot so Litva, Češka in Francija, pri samem vrhu. Leto kasneje se je sicer registrirana poraba alkohola po podatkih NIJZ znižala na 10,1 litra.

Vsak deseti Slovenec sicer čezmerno uživa alkohol, vsak drugi pa se vsaj enkrat letno visoko tvegano opije. Med desetimi ženskami kar štiri, med desetimi moškimi kar šest. Pri ženskah je največji delež čezmernega pitja pri tistih z visoko izobrazbo, v nasprotju z moškimi, kjer je delež višji pri tistih z osnovnošolsko izobrazbo ali manj. Strokovnjaki vsem, ki želijo zmanjšati količino zaužitega alkohola, svetujejo, da svoj čas napolnijo z drugačnimi dejavnostmi in hobiji ter se izogibajo krajem, ki v njih sprožijo potrebo po alkoholu. Svetujejo tudi, da beležite količino alkohola in v primeru, da sami ne zmorete odnehati, poiščite pomoč.

Stres najpogosteje prisoten med mlajšimi in ženskami

Tegoba sodobnega časa, ki škoduje našemu počutju in zdravju, je tudi stres. Dolgotrajni, ponavljajoči se negativni stres predstavlja enega ključnih dejavnikov za slabšanje zdravja posameznika, saj povečuje tveganje za nastanek številnih bolezni in motenj. Približno četrtina Slovencev vsakodnevno doživlja stres, v zadnjih nekaj letih pa se je še povečal delež tistih, ki se s stresom soočajo na delovnem mestu zaradi obremenitev in slabih odnosov s sodelavci.

Med razloge za stres sicer Slovenci najpogosteje uvrščajo še težave v družini, slabe materialne pogoje in osamljenost. Stres je pogosteje prisoten med mlajšimi (25 do 34 let) in ženskami, prav tako so bolj na udaru bolje izobraženi. Kar tri od desetih žensk pogosto ali vsakodnevno občutijo stres in imajo težave z obvladovanjem tega, pri moških je delež za nekaj odstotkov nižji. Vsak posameznik ima svoj način spopadanja z občutki stresa, nekateri prisegajo na glasbo, drugi na barvanje, spet tretjim prija počitek. Vsekakor je prav, da poiščemo izvor stresa in se z njim spopademo, pri tem pa se lahko obrnemo tudi na pomoč strokovnjakov.

Nacionalni inštitut za javno zdravje vsakoletno objavi publikacijo Zdravstveni statistični Letopis Slovenije, ki vsebuje tudi vidike zdravstvenega stanja prebivalstva, v pomoč pri sestavljanju članka pa nam je bila tudi raziskava z najdaljšo tradicijo na področju javnozdravstvenega anketnega raziskovanja v Sloveniji »Z zdravjem povezan vedenjski slog«.

 

Vse več ljudi se sicer zaveda nezdravih življenjskih navad. Tako je v zadnjem letu količino popitega alkohola zmanjšala kar dobra četrtina pivcev, medtem ko je z gibanjem začela dobra tretjina čezmerno težkih mladih odraslih. Kaditi je prenehal vsak deseti kadilec.

 

Polovica odraslih prebivalcev Slovenije se prehranjuje nezdravo, najpogosteje mlajši odrasli moški.

V Sloveniji v povprečju zaradi vzrokov, neposredno pripisljivih alkoholu, na dan umreta dve osebi.

Približno četrtina Slovencev vsakodnevno doživlja stres.