Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Po dolgi zimi se je sramežljivo pokazala tudi pomlad, ki kar kliče, da čim več časa preživimo zunaj. Eden od odličnih načinov kvalitetnega preživljanja prostega časa z več pozitivnimi učinki je tudi vrtnarjenje. Občutki, ko zaradi lastnega truda zraste užiten plod, katerega rast spremljamo, so nepopisni. Kaj je lepšega in bolj zdravega, kot če za kosilo serviramo še solato, ki smo jo še pred desetimi minutami nabirali na svojem vrtu?

 

Ni nam treba biti kuharski mojster, da vemo, da za dobro pripravljen obrok ni pomembno samo kuharsko znanje in kilometrina, temveč tudi kakovost živil. Doma pridelana zelenjava in sadje bosta tem kriterijem zagotovo zadostila, saj doma najverjetneje ne bomo uporabljali kemičnih gnojil in kemičnih sredstev za zatiranje škodljivcev, saj vse to onesnažuje zemljo in s tem tudi sam pridelek. Še en vidik, ki je zelo pomemben, velja izpostaviti; in sicer izredno kratek čas od obiranja do uporabe, s čimer ohranimo več vitaminov, mineralov in ne nazadnje tudi okusa.

 

Načrtovanje

Razlogov za domači vrt je torej izredno veliko. Ne potrebujete velikih površin, temveč se vrtnarjenja lotite tako, da bo končni rezultat ustrezal vašim željam, potrebam, količini prostega časa, ki ga imate na voljo, tudi prostoru itd. Če ste začetnik, si najprej omislite manjši vrt; kajti večji kot je vrt, več časa zahteva. Tudi prostorska stiska ni ovira, odločite se lahko za vrtnarjenje na balkonu ali notranjem dvorišču, kjer vam bodo v pomoč posode in korita, katerih ponudba je raznolika in tudi vedno bolj estetska.

Dobro je poznati vrsto prsti, na kateri boste sadili; ali gre za peščena, glinasta, šotnata, ilovnata tla itd. Na podlagi tega boste lahko dokupili kvalitetno vrtno zemljo, ki vsebuje hranila in humus. Če menite, da vaša tla niso primerna za vrtnarjenje, ker so pretrda, onesnažena ipd., se lahko odločite tudi za dvignjene gredice, ki omogočajo, da rastline oskrbujemo stoje, brez čepenja in sklanjanja. Poleg tega z njimi lahko uredite vrt, travnik ali okolico hiše še zanimivejše in lepše.

V nadaljevanju si naredite seznam rastlin in zelenjave, ki jih želite posaditi. Priporočljivo je, da izberete zelenjavo z različnimi časi pobiranja. Pomembna je izbira kakovostnih sadik in semen. Eko sadike in semena so pridelana naravno, brez uporabe sintetičnih pesticidov in gnojil.

Strokovnjaki in veliki ljubitelji vrtnarjenja prisegajo na risanje načrta, pri čemer poleg umestitve rastlin velja predvideti tudi potke, ki naj bodo dovolj široke, da ne boste po nepotrebnem poškodovali rastlin. Natančen načrt vrta je v pomoč tudi zaradi kolobarjenja. Slednje je kljub manjšim površinam potrebno iz več razlogov, predvsem zaradi vzdrževanja in izboljšanja strukture zemlje, zatiranja plevela, škodljivcev in bolezni itd. Čeprav bi prsti dodajali veliko gnojila, bi se tla z gojenjem vedno iste rastline na enem mestu kmalu izčrpala. Rastline tako razdelimo na štiri skupine: listnata zelenjava (solata, špinača, zelje, cvetača …), gomoljnice (paradižnik, kumare, melone …), koreninasta zelenjava (korenček, čebula, redkev, koleraba, por …) ter čistilci in izboljševalci zemlje (krompir, grah, fižol, koruza). Vsako leto skupino rastlin zamenjajte; začnite z listnato, nato gomoljasto, koreninasto zelenjavo in končajte z izboljševalci zemlje.

 

Gnojenje, kompostiranje in zalivanje

Ne glede na strukturo tal in vestno kolobarjenje je treba zemljo tudi redno gnojiti zaradi vzdrževanja kvalitete in tudi izboljšanja tal. Rastline hranila iz zemlje porabljajo, hkrati jih izpira voda in odplakuje veter, zato jih dodajajte v obliki organskih gnojil, ki so lahko nekoncentrirana (hlevski gnoj in kompost) ali koncentrirana, ki jih kupite. Gnojite vsaj dva tedna pred sajenjem ali setvijo. Organska gnojila s stoodstotno rastlinsko pridelavo lahko povečujejo odpornost rastlin na bolezni in povečujejo razvoj rastline.

Večina vrtičkarjev poskrbi tudi za kompostiranje in sama pripravlja kompost, ki je organski proizvod s hranilnimi snovmi in mikroelementi, zaradi česar prav tako izboljšuje strukturo tal. Ne bomo ponovno razlagali, kaj sodi v kompostnik in kaj ne. Dobro pa je, da kombinirate t. i. zelene odpadke (ostanki zelenjave in sadja, trava) z odpadlim listjem, jajčnimi lupinami in narezanim papirjem, ki se počasneje razgrajajo ter poskrbijo za zračnost mešanice. Če je vsebina kompostnika presuha, dodajte več zelenih odpadkov, in obratno, če je premokra, dodajte odpadlo listje, natrgan karton ipd. Za hitrejšo pretvorbo organskih ostankov v kompost lahko poskrbi tudi dodajanje organskih eko gnojil.

Da ne bo ves trud zaman, morate poskrbeti še za pravilno zalivanje, tako da vode ne bo ne premalo in ne preveč. Na količino zalivanja vpliva tip prsti, a ne glede na to, z lopato izkopljite malo prsti, slednja ne sme biti niti čisto suha niti tako mokra, da lahko iz nje iztisnemo vodo. Za manjše obdelovalne površine ali v primeru vrtnarjenja v lončkih pri zalivanju lahko zadostujejo tudi zalivalke. Številni se odločajo za manjše zbiralnike deževnice, saj je znano, da deževnica koristi rastlinam, poleg tega pa boste prihranili pri porabi vode. Pogosta rešitev so še cevi za zalivanje, ki naj bodo dovolj čvrste in prožne. Elegantna rešitev so vodni razpršilniki, ki vam prihranijo nekaj časa. Takšno zalivanje je tudi bolj temeljito. Danes je na trgu več modelov, od statičnih, krožečih, nihajočih itd. Najučinkovitejši in tudi najdražji je podzemni sistem za namakanje. Nekateri sistemi vsebujejo tudi detektorje vlažnosti zemlje.

Kljub vsemu trudu pa se ne boste mogli izogniti škodljivcem in boleznim. Danes se večina vrtičkarjev odloča za neškodljive metode zatiranja, saj s tem ne prizadenejo same rastline, pa tudi ne živali, ki imajo na vrtu koristno vlogo. Zato je priporočljiv nakup škropiv, izdelanih na naravni osnovi; naravna škropiva pa lahko naredite tudi sami (milna raztopina, škropivo iz čebule, česna, koprive itd.) Naslednja možnost so še lepljive plošče in pasti.

 

Vrtni pripomočki

Brez vrtnih pripomočkov ne bo šlo. Katere potrebujete, je odvisno od velikosti vrta in sadovnjaka, časa, ki ga imate na voljo, in ne nazadnje tudi sredstev. Za večji vrt boste potrebovali motorizirano orodje, ki pa ga je treba vzdrževati. Ne glede na vrsto orodja morate skrbeti za njegovo čistočo in primerno shranjevanje, s čimer lahko podaljšate njihovo uporabno dobo. Potrebovali boste lopato, vile, motiko, grablje, ročni ali motokultivator. Tudi vrtnarske škarje so nepogrešljiv del orodja; če imate živo mejo ali sadovnjak, boste potrebovali drevesne oz. obrezovalne škarje in mogoče tudi motorne škarje za živo mejo. Če vaš vrt zaokrožuje zelenica, si boste omislili ročno ali motorno kosilnico, odvisno od velikosti obdelovalne površine. Delo na vrtu in okolici hiše lahko olajšajo še številni drugi pripomočki, kot so samokolnice, drobilniki vej, sadilniki, tudi pihalniki in sesalniki listja itd.

 

Ureditev okolice

Kot smo povedali že v uvodu, je velikost vrta odvisna od prostora, vaših želja, potreb in časa. A ne glede na velikost vrta na njem in ob njem navadno radi preživljamo svoj čas. Da se boste še bolje počutili in da bodo vaše veselje do vrtnarjenja prevzeli tudi drugi družinski člani, jih vključite v delo. Še posebno otroci uživajo, če imajo svoj vrtnarski kotiček. Da se boste zunaj počutili prijetno, poskrbite tudi za ureditev okolice. Uredite potke, zelenico, prostor polepšajte s cvetlicami, postavite ograjo, izkoristite senco kot prostor za počitek z vrtnim pohištvom. Tisti, ki imate več prostora, si lahko omislite še lično vrtno hiško, otroška igrala itd.

 

 

April, 2014

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja