Interakcije so lahko nezaželeni učinki zdravil, ki se pojavijo ob sočasnem uživanju večjega števila zdravil ali v kombinaciji s hrano, prehranskimi dodatki. V obdobju, ko uporaba zdravil nezadržno narašča, je interakcij še toliko več. Vse interakcije ne spremenijo nujno optimalnega učinka zdravil, v primeru nekaterih pa je varnost samega zdravila spremenjena v tolikšni meri, da je treba prilagoditi sam režim odmerkov.
Avtorica: Nika Arsovski
Poraba zdravil se iz obdobja v obdobje viša. Številni bolniki zaradi pojava več različnih vrst bolezni posegajo po več zdravilih hkrati, pogosto tudi daljše časovno obdobje. Dodatno lahko uporabljajo še zdravila brez recepta. Ob sočasni uporabi več različnih zdravil pa prihaja tudi do interakcij med njimi. Polifarmakoterapija in posledično večje število zdravil povečata tveganje za neželene učinke in interakcije, seveda pa se same interakcije pri različnih bolnikih izražajo drugače.
Interakcije so nevarne, če se ob tem poveča toksičnost enega ali drugega zdravila, enako škodljiva pa je tudi manjša učinkovitost predpisane terapije. Glede na sam mehanizem ločimo med farmakokinetičnimi in farmakodinamičnimi interakcijami, prve označujejo vpliv zdravila na absorpcijo, porazdeljevanje, presnavljanje in izločanje drugega zdravila, druge pa stanje, ko se zdravila ali dodatki vpletajo v biokemijske mehanizme delovanja nekaterih zdravil, kar lahko povzroči toksične stranske učinke teh zdravil ali pa prepreči njihovo delovanje. V tem primeru lahko pride do okrepljenega učinka enega zdravila zaradi prisotnosti drugega ali pa prvo zdravilo oslabi učinek drugega.
Ni nujno, da se interakcija klinično izrazi pri vsakem bolniku
Po nekaterih raziskavah je verjetnost interakcij v primeru jemanja dveh različnih sort zdravil relativno majhna, pri jemanju šestih različnih vrst zdravil pa je verjetnost dosti večja, znaša več kot petdeset odstotkov. V primeru osmih vrst zdravil so klinične interakcije med zdravili skorajda neizogibne.
Podatki ameriških raziskovalcev kažejo, da na drugi strani Atlantskega oceana nekaj tisoč ljudi letno umre za posledicami napačne terapije z zdravili, sem so vključeni tako stranski učinki, neprimerni odmerki kot tudi interakcije. V ta namen so vzpostavili spletni sistem oz. podatkovno bazo, v kateri je mogoče preveriti posamične lastnosti zdravil in njihove interakcije z drugimi pripravki ter hrano.
Izredna profesorica dr. Mojca Kerec Kos s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani navaja nekaj primerov kombinacij zdravil, ki lahko ob sočasni uporabi vstopajo v interakcije, vendar ni nujno, da se interakcija klinično izrazi pri vsakem bolniku.
»Interakcija med benzodiazepini, ki se uporabljajo za zdravljenje nespečnosti, tesnobe in depresije, ter opioidi lahko privede do povečanega pomirjevalnega učinka na osrednje živčevje. Prav takšne so lahko tudi posledice ob sočasnem jemanju antihistaminikov (zdravila za lajšanje alergij) in alkohola.
Acetilsalicilna kislina, ki zmanjša bolečino in zniža povišano telesno temperaturo, poveča antikoagulantni učinek varfarina. Slednji se uporablja pri posameznikih s povečanim tveganjem za nastanek krvnih strdkov.
Nesteroidne protivnetne zdravilne učinkovine lahko ob pogosti uporabi zmanjšajo učinek zdravil za zniževanje krvnega tlaka.
Antacidi zmanjšajo učinek kinolonov ali tetraciklinov, ki sodijo med protibakterijske učinkovine.
Sok grenivke pa lahko poveča plazemske koncentracije statinov, zdravil za zniževanje holesterola in trigliceridov v krvi, kar poveča tveganje za neželene učinke,« pojasnjuje strokovnjakinja.
Tudi prehranska dopolnila lahko delujejo na učinek zdravil
Na učinek zdravil vplivajo tudi številni minerali in vitamini, zato previdnost tudi tu ni odveč.
Vitamin C tako vpliva na učinek delovanja nekaterih kontracepcijskih tablet, in sicer upočasni mehanizem transformacije estrogenov, ki zato dlje časa ostanejo v obtoku in s tem zmanjšajo učinek.
Brokoli, špinača in preostala zelenjava, bogata z vitaminom K, zmanjša ali celo uniči učinek nekaterih antikoagulantov in antitrombotikov.
Prehrana, bogata z vitaminom B12, pa zmanjša delovanje antidepresivov, anksiolitikov in zdravil proti nespečnosti, zaradi česar je treba povečati doziranje.
Med minerali, ki lahko učinkujejo na učinek nekaterih zdravil, se najpogosteje izpostavljajo kalcij, železo in magnezij. Ta prehranska dopolnila so ob dandanes pogosto siromašnem jedilniku pogosto zelo dobrodošli, vendar moramo biti pozorni na učinek zdravil, ki jih zaradi določenih bolezenskih stanj v tistem obdobju jemljemo. Interakcije prehranskih dopolnil so najmočnejše in najnevarnejše pri ljudeh, ki jemljejo zdravila z majhnim terapevtskim indeksom, torej majhno razliko med terapevtskim in toksičnim odmerkom. Že majhna sprememba v presnovi in njihovi koncentraciji lahko slabo učinkuje na naše telo in zdravje.
Najbolj so na udaru prav kronični bolniki, npr. sladkorni, srčni in rakavi bolniki, astmatiki itd., ki navadno jemljejo kombinacije različnih zdravil ter se za dodatno pomoč dostikrat zatekajo tudi k prehranskim dodatkom.
Pri srčnih bolnikih obstajajo nekatera tveganja, kot so: vitamin A v kombinaciji z varfarinom lahko poveča tveganje za krvavitev, vitamin D pa interakciji z digoksinom lahko povzroči hiperkalciemijo in posledično srčno aritmijo. Sladkorni bolniki naj bodo previdni pri prehranskih dodatkih z vsebnostjo vitamina E. Antioksidant lahko namreč povzroči težave pri ljudeh z diabetično retinopatijo in pri vseh tistih, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi.
Kalcij jemljimo ločeno od drugih prehranskih dopolnil ali zdravil
Eden najpogosteje uporabljanih dodatkov k prehrani je brez dvoma kalcij, zaradi njegovih pogostih interakcij z zdravili in določenimi živili pa je priporočeno, da kalcijeve pripravke uživamo ločeno od drugih prehranskih dopolnil ali zdravil. Sočasno uživanje kalcija in tiazidnih ter njim podobnih diuretikov je lahko nevarno, saj diuretiki zmanjšajo izločanje kalcija z urinom ter povzročijo blago in prehodno povečanje vrednosti kalcija v plazmi. Ob interakciji kalcija s tetraciklinskimi antibiotiki se lahko zmanjšata delovanje in učinkovitost antibiotikov. Kalcij ob tem zmanjšuje absorpcijo železa, zato prehranske dodatke s kalcijem in tiste z železom uživajmo v razmaku nekaj ur.
Kalcij lahko vpliva tudi na delovanje estrogena, vendar gre v tem primeru za pozitivno interakcijo, ki se uporablja ob zdravljenju osteoporoze. Ob pomanjkanju želodčne kisline, kar je pogosteje pri starejših, se kalcij v želodcu ne razgradi v zadostni meri, zato je zmanjšana tudi sama absorpcija v kosti.
Starejšim se tako priporoča jemanje kalcijevih prehranskih dopolnil med obrokom ali po jedi, mlajši naj ga po drugi strani jemljejo na prazen želodec. Tako kot kalcij tudi magnezij zmanjšuje delovanje tetraciklonskih antibiotikov, ki se včasih predpisujejo za zdravljenje aken ali pljučnih okužb. Prav tako lahko sočasno jemanje magnezija in tiazidnih diuretikov privede do hipomagnezemije, pomanjkanja magnezija.
Velika količina magnezija je lahko nevarna pri diabetikih z okvaro ledvic. Pozorni moramo biti ob uporabi zdravil za zdravljenje kroničnega srčnega popuščanja, ki se jim ob interakciji z magnezijem zmanjša absorpcija, kar povzroči manjšo koncentracijo glikozidov v plazmi. Nasvet v tem primeru je, da zdravila jemljemo ločeno od prehranskega dopolnila z magnezijem. Tudi železo ob interakciji s tetraciklinskimi antibiotiki zmanjša njihovo učinkovanje, zato naj razmik med uživanjem enih in drugih znaša vsaj dve uri.
