Kdaj zamenjati ležišče?

Statistično gledano prespimo eno tretjino svojega življenja. Spanje je čas, ko si naše telo odpočije, se sprošča, obnavlja in zdravi. Ustrezno ležišče je zatorej še kako pomembno, da je ta proces čim učinkovitejši. Vendar kako vedeti, kdaj je naše ležišče preveč dotrajano in kdaj je čas za menjavo? Obstaja nekaj jasnih znakov, kdaj je primeren trenutek za menjavo ležišča.

Znaki, da je čas za menjavo

Če je pri nekaterih kosih oblazinjenega pohištva, kot so sedežne garniture, zofe, fotelji, vreče za sedenje, hitro opazno, kdaj jih je treba zamenjati, pa pri ležiščih morda tega ne opazimo takoj. Dejstvo je, da vsaj tretjino svojega življenja prespimo, kar pomeni, da je dobro posvetiti nekaj časa in pozornosti svojemu ležišču. Ne zgolj njegovi kakovosti, materialom, debelini, trdoti itd., temveč tudi pogostosti menjave samega ležišča. Mnenja o tem, kako dolgo v povprečju lahko zdrži ležišče, so različna, saj se ležišča razlikujejo med sabo po kakovosti in funkcionalnosti, razlikuje pa se tudi sama uporaba – nekateri jih uporabljajo zgolj za spanje ponoči, drugi tudi za počitek, branje, delanje domačih nalog, otroci radi skačejo po njih itd. V povprečju bi moralo vsako ležišče zdržati minimalno šest ali sedem let, po desetih letih pa bi ga skoraj zagotovo morali zamenjati že vsi.

Razlog za menjavo morda niti ne bo v dotrajanosti ležišča, saj so tehnološko ležišča danes lahko narejena tudi za 20 in več let. Na menjavo je treba pogledati še iz higienskega vidika, saj med spanjem ljudje izločamo pot in na ležišče odpadajo odmrle kožne celice. V nekaj letih se tega nabere ogromno. Po nekaterih podatkih povprečen človek letno odvrže za 3,6 kg odmrlih kožnih celic, od tega vsaj tretjino v spanju. V šestih letih se torej na našem ležišču nabere za več kilogramov odmrlih celic, več litrov znoja in na milijone pršic. V ležiščih namreč prebivajo pršice, ki se s temi odmrlimi delci hranijo, v ležišča pa oddajajo svoje iztrebke, zaradi česar se pri ljudeh lahko razvijejo alergije. Iz higienskega vidika je torej razmislek o menjavi ležišča povsem utemeljen.

Pri otroških vzmetnicah včasih varčujemo

Jasno, saj jo bodo hitro prerasli. Tako razmišljamo o večini otroških stvari, saj jih kupujemo za kratek čas in se zdi nesmiselno vanje vlagati visoke zneske. Je pa v primeru ležišča dobro upoštevati, da v povprečju otroci spijo 10–14 ur na dan, torej več kot odrasli. Poleg tega še skozi dan večkrat skočijo na posteljo, se na njej igrajo, berejo, učijo, po njej skačejo … tako da je obraba zagotovo hitrejša. Radi posegamo tudi po že uporabljenih, tako imenovanih podedovanih stvareh, ki jih dobimo od starejših bratov ali sester oziroma od starejših otrok prijateljev, ki so to že prerasli. V teh primerih je treba upoštevati, da bo vzmetnica verjetno že obrabljena in zagotovo v slabšem higienskem stanju v primerjavi z novo.

Otroško ležišče naj bi spodbujalo pravilno telesno držo, podpiralo in sledilo otrokovi rasti ter nudilo čisto, sveže in zdravo nočno spanje. Upoštevajoč to, je najbolje otroka preseliti iz zibelke oz. posteljice za dojenčka v otroško posteljo s pravo vzmetnico nekje med 18 in 36 meseci starosti. Potem pa je vzmetnico dobro menjati vsaka tri leta, ko je otrok mlajši od desetih let in na pet let, ko je otrok starejši. To so jasno zgolj okvirna priporočila, spremljati je treba predvsem otrokovo rast in se temu ustrezno prilagajati.

Vplivi slabega spanja

Na NIJZ so leta 2020 izvedli raziskavo Z zdravjem povezan življenjski slog pri odraslih prebivalcih Slovenije, kjer se je pokazalo, da ima urejeno spanje le 33 % odraslih moških in 37 % odraslih žensk. Za urejeno spanje je značilno, da se odpravimo spat in zbujamo ob približno isti uri, za kakovostno spanje pa je pomembna zadostna dolžina neprekinjenega in dovolj globokega spanja. »Tisti, ki redno in dobro spijo, so bolje razpoloženi, imajo boljšo psihomotorično uspešnost in akademske dosežke. Spanje je povezano s številnimi fiziološkimi sistemi, kot so utrjevanje spomina, imunski odgovor, uravnavanje hormonov in telesne temperature, srčno-žilne regulacije in številne druge pomembne funkcije, zato sta pomanjkanje in slaba kakovost spanja povezana s škodljivimi zdravstvenimi izidi,« so zapisali na NIJZ. Izkazalo se je, da kratko spanje poslabša kognitivne in izvršilne funkcije, slabo spanje pa je povezano tudi s slabim duševnim zdravjem. V svojih deset priporočil za zdravo spanje odraslih je NIJZ umestil tudi: uporabo primernega ležišča, vzglavnika in posteljnine ter nasvet, da posteljo uporabljamo zgolj za spanje in spolnost, ne pa kot delovno sobo ali telovadnico.

V ameriški raziskavi NCBI pa so leta 2009 iskali povezave med spanjem na starih dotrajanih ležiščih ter bolečinami v hrbtu. Raziskava je pokazala, da novo ležišče izboljšuje kakovost spanja in zmanjšuje bolečine v hrbtu. V raziskavi je sodelovalo 30 žensk in 29 moških z manjšimi mišično-skeletnimi bolečinami, povezanimi s spanjem, ki so vplivale na njihovo kakovost spanja. Drugih zdravstvenih težav niso imeli. Prvih 28 dni so spali na svojih starih ležiščih, starih v povprečju devet let in pol, naslednjih 28 dni pa na novih srednje trdnih ležiščih. Rezultati so pokazali veliko izboljšanje kakovosti in učinkovitosti spanja pri udeležencih. Z vsakim tednom se je spanje še izboljševalo.

Kaj pa vodne postelje?

Vodne postelje so tiste, kjer lahko morda resnično stavimo na tehnološke lastnosti postelje, saj pri njih ni higienskih težav in težav s pršicami. Zato je življenjska doba vodne postelje lahko daljša, v povprečju se posamezniki za menjavo odločajo nekje med 10 in 15 leti redne uporabe.

Prve zametke vodnih postelj so v terapevtske namene uporabljali že okrog leta 1800. V splošno uporabo, kot jo poznamo danes, pa so prišle nekje okrog leta 1970. Vodna postelja naj bi bila za osebe s teževami s hrbtenico ugodna, kljub temu pa debata za in proti še ni dobila epiloga, saj so mnenja kljub vsemu rahlo deljena. Ameriški Spine Institute navaja, da je po raziskavah 15 % ljudi z bolečinami v hrbtenici po prehodu na vodno posteljo opazilo izboljšanje počutja in zmanjšanje bolečin, 10 % pa ima slabšo izkušnjo, saj so se njihove bolečine še okrepile.

Glavna prednost vodne postelje je, da se resnično prilagodi obliki telesa in sledi njegovemu gibaju, kar zmanjšuje pritisk na mišice, ki podpirajo hrbtenico, zmanjšuje pritisk na sklepe in pospešuje obtok. Če je vodna postelja ogrevana, to nudi dodatne terapevtske učinke, nekatere vodne postelje imajo celo masažne elemente, ki lahko vplivajo ugodno, lahko pa nenehna masaža povzroči tudi kakšna mišična vnetja, krče ali vnetja živcev. Kljub nekaterim ugodnim lastnostim vodne postelje ne nudijo dovolj stabilne opore, tako da se lahko vanjo pogreznemo in porušimo naravno krivino hrbtenice, na njej pa tudi bolj občutimo gibe druge osebe na postelji, kar lahko moti tako naš spanec kot poravnavo telesa. Dolgoročna rešitev težav s hrbtenico to torej zagotovo ni.