Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
hrup

Hrup – ja, kaj pa je to takega, bi se marsikdo vprašal … A obremenitev s hrupom dejansko sodi med pomembne vzroke za zdravstvene težave Evropejcev.

Okolijski hrup namreč velja za eno glavnih zdravstvenih tveganj za telesno in duševno zdravje prebivalstva v Evropi, kažejo podatki Svetovne zdravstvene organizacije (SZO). Hrup predstavlja enega najresnejših vzrokov bolezni v Evropi in je po škodljivosti na drugem mestu, takoj za onesnaženostjo zraka. Našteto sicer velja za obdobje, kadar niso v veljavi najstrožji ukrepi proti zajezitvi širjenja covida-19, torej z izjemo nekaj mesecev, ko se je življenje ustavilo. Sicer pa je zvočno onesnaževanje v mestih v porastu, k čemur prispevajo običajen dnevni, tovorni in letalski promet, tovarne ipd.

Raziskava SZO iz leta 2018 je dokazala tudi povezavo med hrupom in nekaterimi boleznimi, sploh srčno-žilnimi ter presnovnimi, ter dokazala negativen vpliv hrupa na kognitivne sposobnosti, kakovost spanca, poškodbe sluha in vsesplošno dobro počutje.

Avtor: K. G.

Kaj sploh je hrup?

Kot ‘hrup’ definiramo zvok, ki je glasen, neprijeten in neželen, zapišejo na NIJZ. Ker poleg fiziološke note zajema tudi osebno, odvisen je namreč od subjektivnega doživljanja, ga težko enolično definiramo. V grobem gre za neželene zvočne informacije oz. neželeno obliko zvoka, ki smo mu izpostavljeni na delovnem mestu pa tudi drugod, recimo v bližini železniških prog, letališč, tovarniških obratov pa v zavetju lastnega doma, kjer hrup povzročajo gospodinjski aparati, na prireditvah, ob poslušanju glasbe, na koncertih itd.

Glasnost zvoka merimo v decibelih (dB). Izsledki SZO kažejo, da nam raven hrupa, manjša od 70 dB, ne škoduje ne glede na dolžino izpostavljenosti, medtem pa izpostavljenost hrupu nad 85 dB občutno vpliva na naše zdravje. Glasnejši, kot je hrup in dlje kot smo mu izpostavljeni, večje bodo posledice na sluhu.

Je res tako hudo?

Kot dejavnik tveganja za zdravje je obremenitev s hrupom druga po vrsti, takoj za onesnaženostjo zraka. Podatki nam resnično dajejo misliti, saj naj bi letno hrup zakrivil več kot 12.000 prezgodnjih smrti v Evropi, od tega največ v BiH (27 %), najmanj pa na Islandiji in Norveškem (9 %).

Glede na podatke SZO, ki jih povzema NIJZ, je več kot 40 % evropskega prebivalstva dnevno izpostavljenega okolijskemu hrupu, glasnejšemu od 65 dB, ponoči pa več kot 50 dB.

Škodljive učinke hrupa na lastni koži občuti ali bo občutil vsak tretji Evropejec. Kar 20 % delovne populacije je izpostavljene čezmerni ravni hrupa, polovico od teh kar več kot 80 dB in vsak peti Evropejec naj bi bil tudi ponoči izpostavljen hrupu do te mere, da bi bil lahko dolgotrajno poškodovan njegov/njen sluh. Ne pozabimo niti na mlade, kar 5 od 10 % jih redno posluša glasbo, glasnejšo od 65 dB, in po podatkih NIJZ naj bi približno 12 % slovenskih mladostnikov občasno poslušalo tako glasno glasbo preko prenosnih predvajalnikov, da bodo imeli dolgotrajne posledice na sluhu. Štirje od desetih pa so izpostavljeni preglasnemu hrupu na športnih prireditvah in koncertih. Nič kaj zabavna statistika, kaj?

Lestvica glasnosti oz. jakosti zvoka:

–          20–30 db – šepet

–          40 db – govor

–          60 db – glasen govor

–          80 db – prometni hrup

–          85 db – meja, nad katero pride do nepovratnih poškodb sluha

–          110 db – verižna žaga, nočni klubi

–          119 db – pnevmatsko kladivo

–          130 db – meja bolečine

Posledice hrupa niso nedolžne

Hrup je precej podcenjena grožnja, saj na samo počutje in zdravje ljudi vpliva tako kratkoročno kot dolgoročno. Kot zapišejo na NIJZ, hrup v bivalnem okolju vpliva na naše počutje, povzroča vznemirjenje, moti pri delu, učenju, pogovoru itd., moti našo koncentracijo, spanec itd. Lahko poškoduje naš sluh, zmanjša kakovost dela, dolgotrajen hrup pa lahko povzroča resne zdravstvene težave, kot so denimo bolezni srca in ožilja.

Med tiste, ki so še posebej občutljivi za hrup, sodijo kronični bolniki, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, nosečnice, otroci in starejši ljudje.

 

Preberite tudi prispevek: Poslušamo z ušesi, slišimo z možgani – ABCzdravja.si

 

Naš dragoceni sluh

Da ljudje slišimo zvoke in s tem tudi hrup, poskrbijo kompleksni mehanizmi. Poenostavljeno zvok potuje do zunanjega dela ušesa, skozi ušesni kanal, preko ušesnega polža do živčnih vlaken oz. dlačic čutnic ali slušnih čutnic, ki nato v možgane pošljejo električne signale, mi pa jih prepoznamo kot zvok. Glasen hrup živčna vlakna oz. dlačice čutnice lahko poškoduje in poškodbe so nepovratne, kar pomeni, da je izguba sluha trajna. Edina rešitev je torej – da jih ne poškodujemo.

Hrup je eden glavnih razlogov za zmerno do resno izgubo sluha na svetu – in tudi ‘prijeten hrup’, kot je denimo dolgotrajno poslušanje glasne glasbe, ima lahko resne posledice na naše zdravje. SZO ocenjuje, da naj bi bilo kar 1,1 milijarde ljudi v starosti med 11 in 32 let v nevarnosti za izgubo sluha zaradi rekreativnega poslušanja glasbe.

 

Preberite tudi prispevek: Pok petard lahko povzroči okvaro sluha – ABCzdravja.si

 

A slišiš, da nič ne slišiš?

Večina ljudi se počasne izgube sluha kot posledice hrupa ne zaveda, sploh v odsotnosti simptomov, kot je npr. zvenenje ali piskanje v ušesih oz. tinitus. Če opažate, da govorite glasneje kot ljudje okoli vas, da poslušate televizijo glasneje kot prej, da se v glasnejših okoliščinah močno trudite, da bi slišali sogovornike, če se vam zdijo zvoki pridušeni, če vas glasni zvoki ne motijo več toliko, kot prej – vse to so znaki za alarm, da bi bilo dobro obiskati zdravnika in preveriti sluh.

Tinitus

Pri tinitusu gre za občutke šumenja, zvonjenja, brenčanja v ušesih in podobno. Občutki so fantomski, kar pomeni, da do njih pride brez zunanje zvočne stimulacije. Lahko so prehodni, lahko pa človeka pestijo celo življenje. Eden glavnih povzročiteljev tinitusa je hrup – denimo glasne prireditve, delovni stroji ali celo nekatere zdravstvene aparature lahko pripomorejo k njegovemu pojavu. Tinitus je lahko izrazito neprijeten in vodi tudi v motnje spanja, vpliva na govor in vsesplošno slabo počutje, razdražljivost, celo agresivnost.

Ker so poškodbe sluha zaradi izpostavljenosti hrupu nepovratne, je pametno poskrbeti, da do izgube sploh ne pride. Izogibajte se virom glasnega hrupa ali pa, če veste, da se boste udeležili glasne športne prireditve ali koncerta, uporabite čepke za ušesa. Poskrbite, da se ne boste prekomerno izpostavljali hrupu gospodinjskih aparatov, vlakov, letal itd. ter preglasnemu poslušanju glasbe, sploh preko slušalk.

Kdo nam krati spanec?

Hrup! Tudi, če se ga ne zavedamo, lahko hrup ponoči moti kakovost našega spanca, povzroča motnje spanja v vseh fazah spanja in vpliva na obnovo telesnih in možganskih funkcij ter je zaslužen za to, da se ne zbudimo spočiti.

Še posebej občutljivi na hrup med spanjem so otroci, ki v postelji preživijo več časa kot odrasli, kronični bolniki in starejši, ki jih hrup bolj moti, ter delavci, ki delajo v izmenah, saj so njihovi vzorci spanja že tako zahtevnejši. Raziskave so še pokazale, da izolirani dogodki hrupa bolj zmotijo človeka kot neprekinjen hrup.

Hrup in srčno-žilne bolezni

Čezmeren hrup v telesu povzroči stresno reakcijo, zaradi česar se poveča izločanje stresnega hormona, zviša se krvni tlak in pride do sproščanja adrenalina in kortizola, kar na dolgi rok poškoduje srčno-žilni sistem. Visoke ravni hrupa v okolju so povezane tudi z večjim tveganjem za infarkt, visok krvni pritisk, odpoved srca in možgansko kap.

Duševno zdravje na tehtnici

Hrup vpliva na spremembe vedenja, in sicer lahko prispeva k večji dejavnosti ali pa k umiku. Najbrž sami še predobro veste, kako vas iz tira spravi nenaden, predirljiv zvok ali druge vrste hrup – človek hitro postane razdražljiv in napet. Ob dolgotrajni izpostavljenosti hrupu, tudi če ga ne zaznavamo več tako močno, se ta stanja v telesu povečajo in ljudje poleg tega, da so ves čas napeti, občutijo stres in tesnobo ter lahko postanejo celo agresivni.

Kognitivne sposobnosti in učne težave

Če kdo pravi, da se zaradi hrupa počuti manj inteligentnega, se morda v tem stavku skriva zrno resnice. Hrup namreč pušča posledice na kognitivnem področju, saj postanejo naši možgani slabše odzivni.

Zmanjša se sposobnost koncentracije in efektivnega učenja, produktivnega dela, sposobnost pomnjenja in reševanja težjih nalog, zniža se ustvarjalnost, hrup pa vpliva tudi na naše jezikovne in komunikacijske sposobnosti. Ker povzroča vznemirjenost, vpliva na zmanjšano pozornost ter nezadovoljstvo.

Nekatere raziskave so pokazale celo povezave med hrupom in razvojem demence ter alzheimerjeve bolezni, saj naj bi nezdravljena izguba sluha povečala tveganje za razvoj zloglasnega ‘alzheimerja’.

Vpliva tudi na sam proces učenja, poleg tega pa v hrupnih učilnicah učenci zaradi hrupa lahko zgrešijo do 25 % vseh informacij, učitelji pa se bodo bolj verjetno manj pogovarjali z učenci, kot bi se sicer.

Gastrointestinalne težave

Morda nam gre hrup ‘na jetra’, dejansko pa nam gre tudi ‘na želodec’. Hrup namreč pripomore k razdraženemu želodcu, k nastanku razjed, želodčne kisline itd. in splošno negativno vpliva na prebavni sistem. Če sodite med tiste, ki jih že tako pestijo želodčne in prebavne težave, potem zagotovo dobro veste, da jih glasen dolgotrajen hrup še poslabša.

Zaščita pred zvočnim onesnaževanjem

Hrup nas dejansko oropa kakovosti življenja in če bi še tako radi, se mu ne moremo popolnoma izogniti, lahko pa veliko storimo sami. Za začetek ne poslušajmo glasne glasbe, sploh ne preko slušalk in, če se že odpravimo na dogodke, kjer vemo, da bo glasno, s seboj vzemimo čepke za ušesa. Tudi če nas čaka delo z glasnimi stroji, posezimo po čepkih. Če se le da, se izogibajmo življenju ob železniški progi ali letališču, veliko pa lahko storimo, če okrog stanovanjskih objektov zasadimo drevesa in po stanovanju na okenske police postavimo rože.

 

Preberite tudi prispevek: Poškodba na delu: sluh – ABCzdravja.si

ABC

A Hrup so neželene zvočne informacije, ki jih doživljamo subjektivno.

B Sploh v mestih smo hrupu izpostavljeni na delu, v prostem času in celo ponoči.

C Hrup v Evropi letno prispeva k več kot 12.000 prezgodnjim smrtim.

Ne spreglejte

ceresit vlaga
Zlasti v hladnejših mesecih običajno zračimo premalo. Dejavnosti, ki proizvajajo paro (kuhanje, prhanje, likanje) raven vlage v vašem domu še
Preberi več
Pri nas letno odkrijejo približno 1400 novih primerov raka dojk. Delež primarno razsejanega raka je od 6 do 8 % in
Preberi več
korona testiranje prebolevnost
Smernice in navodila, kako ravnati glede covida-19, se spreminjajo iz tedna v teden. To je dobrodošlo, saj je covid-19 bolezen,
Preberi več
Srčno popuščanje je kronična, praviloma napredujoča bolezen srčne mišice. Gre za okvaro mišičnih celic srca, zaradi katere pride do pešanja.
Preberi več
Za normalno, zdravo vaginalno mikrofloro žensk je značilna zapletena ekologija mikroorganizmov, kjer prevladujejo probiotiki, vrste bakterij iz rodu Lactobacillus. V
Preberi več
V Sloveniji vsako leto odkrijejo 1400 novih primerov raka dojk, od tega je 6 do 8 % primarno razsejanega raka. Ta
Preberi več
Dojenje je za dojenčka najboljša izbira Dojenje je za dojenčka najboljša izbira. Za dojenčka materino mleko predstavlja optimalno prehrano, ki
Preberi več
Brez čakanja, s popolno organizacijsko podporo ter v mreži zanesljivih in strokovnih izvajalcev Oguljena fraza, star pregovor, ki smo ga
Preberi več