Vročina in krčne žile

Krčne žile niso le estetska, temveč tudi zdravstvena težava, saj lahko zastajanje krvi v nogah povzroča simptome, ki pošteno okrnijo našo kakovost življenja. Te težave so pogosto v poletnih mesecih še bolj izrazite, saj se ob vročini vene v telesu razširijo, s tem pa se simptomi le še poslabšajo. Ob poletni vročini tako tudi tisti, ki težav s krčnimi žilami sicer nimajo, lahko občutijo bolečine, težke in napete noge, saj visoke temperature pomenijo tudi večjo obremenitev za naš srčno-žilni sistem.

Vensko popuščanje

Krčne žile prizadenejo precejšen delež odrasle populacije – po nekaterih ocenah 40–50 % ljudi, delež pa je med ženskami nekoliko višji kot med moškimi. Pri nekaterih se simptomi izrazijo bolj, pri drugih manj. V splošni populaciji naj bi sicer imelo bolj izražene težave s krčnimi žilami 10–20 % moških in okvirno tretjina žensk. Vene so tiste krvne žile v našem telesu, po katerih se kri ponovno vrača k srcu. Pri tem tok krvi nasprotuje težnosti, zasluge pa gre pripisati pasivni razliki v tlaku med venami na periferiji (npr. v nogah) in srcem – kri teče od območja višjega tlaka proti območju nižjega. Pri tem ji pomagajo drobne zaklopke v venah, ki delujejo kot enosmerna vratca in kri spuščajo le navzgor, pa tudi mišice v nogah, ki ob gibanju stiskajo vene in potiskajo kri proti srcu. Tok krvi je odvisen od tega, ali se gibljemo ali sedimo, ter položaja nog (ali so spuščene, dvignjene). Če tako dlje časa stojimo ali sedimo, delovanje teh ‘črpalk’ ni dovolj učinkovito, zato lahko pride do zastajanja krvi v venah.

Krčne žile so posledica kronične venske bolezni (oz. kroničnega venskega popuščanja), ki v napredovalnih stadijih napreduje tudi v izrazite spremembe spodnjih okončin, npr. venski ulkus, t. i. vensko razjedo. Pri osebah s kroničnim venskim popuščanjem je vezivno tkivo v venah slabše, zato pride do okvare venskih zaklopk, ki ne zmorejo več opravljati svoje naloge. Posledično se začne kri vračati, zaradi pritiska pa se žile razširijo, vnamejo in nagubajo. Pojavi se vensko popuščanje, ki se lahko izrazi z raznoliko simptomatiko – kot težke, otekle, utrujene in boleče noge, pogosto tudi kot krči, na površini kože pa kot izbočene žile ali mrežaste varice, v skrajni fazi kot razjede.

Vpliv življenjskega sloga na pojav krčnih žil

Dolgo so bili strokovnjaki prepričani, da je genetski dejavnik prisoten pri prav vseh primerih, v zadnjem času pa postaja jasno, da lahko tudi okolijski dejavniki privedejo do pojava krčnih žil. S sodobnim življenjskim slogom in industrializacijo družbe, ki je pogosto izrazito bolj sedeča, je težav iz leta v leto več, prav tako gre razvoj krčnih žil pripisati tudi drugim dejavnikom, od prekomerne telesne teže do starosti. S staranjem se težave z ožiljem še stopnjujejo, saj krvne žile postajajo vse manj elastične, zaklopke pa vse težje opravljajo svojo nalogo, zato hitreje pride do zastajanja krvi v nogah. Kot omenjeno, je pomemben dejavnik tudi dednost, saj velja, da je večja verjetnost, da bodo krčne žile razvili otroci, če jih imajo starši, saj je vezivno tkivo v stenah ven že dedno manj čvrsto. Na pojav krčnih žil vpliva tudi življenjski slog – pomanjkanje gibanja ohromi mišice v nogah, ki ne zmorejo več delovati kot učinkovita črpalka, po drugi strani pa čezmerno stanje prav tako povzroči povečan pritisk v nogah in posledično razširitev ven. Tudi ljudje s previsoko telesno težo imajo praviloma več težav, saj so zaradi dodatnega bremena vene v nogah bolj obremenjene, pritisk v trebušni votlini pa otežuje vračanje krvi proti srcu. Povečan trebušni pritisk je značilen tudi za tiste, ki pogosto dvigujejo težka bremena, in instrumentaliste na pihalih. Na pojav krčnih žil lahko vplivajo posamezna zdravila (zlasti hormonske terapije) in nezdrave razvade, npr. kajenje, ki zmanjšuje elastičnost žil, ter slabša prekrvavitev. Tudi nosečnice so bolj na udaru, saj rastoča maternica pritiska na vene v medenici, hkrati pa hormonske spremembe zmanjšajo tonus žilnih sten. Ženske z več nosečnostmi imajo večje tveganje za nastanek krčnih žil; za primerjavo, ženske, ki niso rodile, imajo pri 40. letu 20-odstotno tveganje za nastanek, njihove vrstnice s štirimi otroki pa kar 40 % možnosti (če imajo ženske za sabo več kot štiri porode, se tveganje še stopnjuje).

Stopnjevanje težav v poletnem času

Vensko popuščanje v spodnjih okončinah se lahko izrazi kot občutek težkih nog, mnogi ga opisujejo tudi kot pekočo bolečino in nemirne noge. Pri nekaterih se lahko pojavijo krči (največkrat ponoči, ko telo obmiruje), ki so lahko tako močni, da osebo prebudijo iz spanja. Ob napredovanju bolezni pride do otekanja noge, ki je bolj izrazito ob večerih, medtem ko oteklina proti jutru uplahne. Sčasoma se lahko pojavijo še druge spremembe na koži. Vsi ti simptomi se lahko s prihodom poletja in poletnih temperatur še stopnjujejo. Takrat jih lahko občutijo tudi tisti, ki težav s krčnimi žilami praviloma nimajo. Ob vročini naše telo namreč zažene mehanizem, s katerim se želi ohladiti. Del tega mehanizma je tudi venska dilatacija (t. i. razširitev ven), saj s tem več krvi ostaja na obrobju telesa, kar pripomore k hlajenju organizma. Venski tlak v spodnjih okončinah se v primeru višjih temperatur poveča tudi za 20–30 %, z izpostavljenostjo toploti pa se zmanjša učinkovitost mišične črpalke. Pri osebah s kronično vensko boleznijo, pri katerih so zaklopke že tako okvarjene, pride tako do še dodatnega zastajanja krvi in izrazitejše bolečine v nogah ter občutka težkih nog.

Kaj lahko storimo sami?

V primeru suma na kronično vensko bolezen se o simptomih in težavah najprej pogovorite s svojim osebnim zdravnikom. Ta vas bo napotil k specialistu, ki bo za nadaljnjo opredelitev in diagnozo opravil več preiskav, največkrat ultrazvok, v posameznih primerih pa tudi CT ali še redkeje magnetno resonanco. Glede na rezultate vas bo seznanil s primerno metodo zdravljenja. V nekaterih primerih so to konservativne metode, ki so osredotočene na preprečevanje napredovanja bolezni in lajšanje simptomov, npr. kompresijske nogavice in zdravila. Vse pogostejše je v zadnjem času zdravljenje z endovensko ablacijo, pri čemer se skozi vbodno mesto v žilo uvede laserska sonda, ki prevaja lasersko svetlobo v veno – ta samo veno stisne in zapre, v roku nekaj tednov pa jo je nato mogoče odstraniti. Redkejša je kirurška obravnava – ta ni primerna za bolnike z vensko trombozo, pri katerih okužba še ni ozdravljena in ki prebolevajo rakavo obolenje oz. imajo težave s strjevanjem krvi.

Marsikaj lahko za zdravje krvno-žilnega sistema storimo sami, tako z zdravim življenjskim slogom kot z izbiro oblačil. Pomembno je, da ta niso pretesna, saj lahko sicer zavirajo in upočasnijo krvni pretok, prav tako velja premislek pri izbiri obutve (npr. visoke pete zmanjšajo površino, s katero se stopalo dotika tal, s tem pa zmanjšajo tudi delovanje mišične črpalke v venah). Zdrav življenjski slog vključuje tako redno telesno dejavnost kot tudi uravnoteženo prehrano. Izberite dejavnost, ki vam je ljuba in ki se je boste z veseljem lotili, odsvetujejo pa se telesne dejavnosti, ki vključujejo veliko poskokov ali hipno zaustavljanje (nogomet, košarka, tenis …). Sunkoviti gibi namreč povzročijo neenakomeren pritisk na vene, ki se posledično razširijo, pri čemer se upočasni krvni pretok. Najbolj priporočeni dejavnosti sta poleg hoje še kolesarjenje in plavanje. Sploh slednje je dobrodošlo, saj se telo v vodi tudi ohlaja – položaj telesa v vodi omogoča boljše odtekanje krvi po venskem sistemu zaradi razlike v tlaku, hkrati pa mišična krčenja dodatno spodbujajo učinkovitejše praznjenje ven.

V prehrano uvrstite dovolj sadja in zelenjave ter polnozrnatih živil, ki vsebujejo veliko vlaknin, s čimer se izognete zaprtju. Prav tako ne pozabite na zadosten vnos tekočine, najbolje vode. Izogibajte se čezmerno slani hrani in čezmernemu vnosu kave ter alkohola. Poleg tega se priporočata še masaža nog, s katero pospešite kroženje krvi, in prhanje nog s hladno vodo, ob tem ne pozabite na izogibanje dolgotrajnemu sončenju in izpostavljanju vročini (solarij, savna, vroče kopeli …). Kompresijske nogavice so dobrodošle spremljevalke pri vseh, ki imajo težave z zastajanjem krvi v nogah oz. upočasnjenim krvnim obtokom, saj stisnejo vene in pospešijo pretok krvi, posledično pa znižajo pritisk v venah. Po raziskavah sodeč so kompresijske nogavice enako udobne tudi v poletnih mesecih, a je zaradi povišane temperature ozračja njihova nošnja pogosto povezana z neudobjem in potenjem. Zato se priporoča, da izbirate lažje tkanine ali pa ob poletnih mesecih daste poudarek predvsem drugim ukrepom (prehrana, gibanje, masaža …). Nujna je dobra zaščita pred soncem, za kar izberite sončno kremo z dovolj visokim faktorjem in lahka oblačila. V času največje vročine (med 10. in 16. uro) se zadržujte predvsem v senci in hladite noge.

Pozor tudi ob poletih z letalom

Poleti se več ljudi odloči tudi za potovanja z letalom, pri čemer morajo biti osebe s kroničnim venskim popuščanjem še posebej pozorne. Na letalu praviloma sedimo na svojem sedežu in se le malo gibljemo, zaradi česar se obtok našega krvno-žilnega obtoka upočasni. Posledično lahko pri osebah, pri katerih so že prisotne težave z venami, pride do otekanja spodnjih okončin, v skrajnih primerih tudi do nastanka krvnih strdkov. Ob počasnejšem pretoku krvi se namreč krvne celice zgostijo in lažje sprimejo v strdke, tveganje za njihov pojav pa je še bistveno višje pri kadilcih, starejših, pri osebah z motnjami v strjevanju krvi in posameznikih s krčnimi žilami, zaradi nihanja hormonov tudi pri nosečnicah. Da bi zmanjšali tveganje za pojav krvnih strdkov, se priporoča, da med letom večkrat vstanete in se sprehodite po letalu, pa tudi če sedite na mestu, poskrbite za manjše gibanje delov telesa – miganje s prsti na nogah, dvigovanje in spuščanje nog. Pogosto menjate položaj, v katerem sedite, in si občasno zmasirajte mečne mišice, s čimer pospešite pretok krvi. Poleg tega poskrbite za primeren vnos tekočine, saj dobra hidracija pripomore k stabilizaciji krvnega tlaka in boljšemu pretoku krvi, hkrati se izogibajte vnosu alkohola ali uživanju uspaval.

S splošnimi ukrepi za zdrav življenjski slog se izognete tveganju za povečano telesno težo, ki predstavlja veliko obremenitev za krvno-žilni sistem, sploh ob poletni vročini.

ABC

A Dolgotrajno sedenje zmanjša učinkovitost venskega pretoka.

B Poleti se simptomi krčnih žil pogosto poslabšajo.

C Posebna pozornost velja ob daljšem mirovanju (letalo, vožnje z avtom).