Domov » Diagnostika in zdravljenje » Odvisnost od alkohola in zdravljenje

Odvisnost od alkohola in zdravljenje

Čas branja: 9 min

O odvisnosti od alkohola govorimo takrat, ko je želja pri osebi po pitju alkohola močna in neustavljiva, da kljub temu da pozna škodljive učinke pitja alkohola na lastno zdravje, na zdravje njegove (ali njene) družine ter vse druge negativne posledice s pitjem nadaljuje. Tveganje za izgubo službe, razpad družine ali partnerske zveze, izgubo vozniškega dovoljenja, izgubo prijateljev, je veliko. Pri nas je alkoholizem pereč problem, ki ne zadeva le posameznikov, pač pa celotno družbo.

Pogovarjali smo se z doc. dr. Markom Pišljarjem, dr. med., spec. psih., docentom na Primorski univerzi in nekdanjim strokovnim direktorjem Psihiatrične bolnišnice Idrija. Za začetek je poudaril, da je problematika alkoholne odvisnosti velika tako v Evropi kot v Sloveniji in da sta raba in uživanje alkohola del naše kulture. Postregel je z nekaterimi podatki.

»Kazalniki porabe alkohola na prebivalca, ki jih redno spremlja Nacionalni inštitut za javno zdravje, kažejo, da v Sloveniji letno popijemo okoli 10 litrov čistega alkohola na prebivalca. Smo torej v neslavnem evropskem vrhu. Spremljamo tudi hospitalizacije zaradi težav, povezanih z rabo alkohola, in glavne vzroke smrti zaradi jetrne ciroze, pri kateri je škodljiva raba alkohola poglavitni vzrok, in sicer je NIJZ leta 2020 poročal o 471 smrti zaradi škodljive rabe alkohola. Med duševnimi težavami je depresija neposredna posledica prekomernega uživanja alkohola in se izkazuje tudi v stopnji samomorilnosti, ki je med zasvojenimi z alkoholom okoli 200 smrti letno, kar predstavlja polovico vseh samomorov pri nas,« je opisal stanje.

Statistika odvisnosti je nekoliko zapletenejša, kot majhna država svoje ne vodimo, lahko pa uporabimo evropske podatke, je povedal naš sogovornik. »Sklepamo, da je pri nas vsaj 5 % prebivalstva odvisnega od alkohola. To pomeni vsaj 100.000 ljudi. Če prištejemo še tri družinske člane, pomeni, da je z alkoholizmom prizadetih vsaj 400.000 ljudi.«

Kdaj govorimo o zasvojenosti z alkoholom?

»Pri postavljanju diagnoze sledimo šestim kriterijem. Prvi je pojav močne želje po alkoholu. Ta je nekoliko težje merljiv, saj osebe, ki so zasvojene, običajno prikrivajo ali zmanjšujejo pomen, simptome in posledice pitja. Drugi kriteriji pa so dovolj jasni in vidni.

Izguba nadzora nad pitjem

Izguba nadzora nad pitjem je eden od njih, in to konkretno pomeni pogosto opijanje. Pogosta opitost pomeni, da uživanje alkohola postaja problematično.«

Kdaj pa opijanje velja kot pogosto? »Pogosto opijanje konkretno pomeni, da se oseba vedno ali zelo pogosto, ko gre v družbo, domov vrača vinjena. Z drugimi besedami, opija se večino dni v tednu,« odgovarja Pišljar in dodaja, da je popivanje v popoldanskem prostem času postalo slog življenja.

Kot vemo, manj tvegano pitje pomeni za moškega 2 dcl vina ali eno pivo ali eno merico žganja, za žensko pa 1 dcl vina ali malo pivo ali 0,3 dcl žganja. Kar je več, predstavlja škodljivo uživanje alkohola.

Če nekdo torej vsak dan popije več piv, bodisi v lokalu ali doma, to ni več varno uživanje. Naš sogovornik opozori na to, da odvisniki razvijejo toleranco na alkohol.

Razvoj tolerance na alkohol

»Možganski centri za ugodje postanejo manj občutljivi in za občutek ugodja mora oseba popiti več. Prilagodijo pa se tudi jetra, ki alkohol presnavljajo, s tem da povečajo aktivnost. To v ambulanti lahko dokažemo na ta način, da izmerimo stopnjo alkohola v krvi ali izdihanem zraku ter aktivnost jetrnih encimov. Odvisniki imajo visoke vrednosti alkohola v krvi, celo 2 ali 3 promile, kar bi pri nekom, ki ne pije, povzročilo izgubo zavesti. Drugi način je merjenje jetrnih encimov v laboratoriju. Visoke vrednosti encimov so povezane z razvojem tolerance.

Abstinenčna kriza

Kot najprepričljivejši znak zasvojenosti Pišljar navede abstinenčno krizo. »Če ima nekdo klinične znake: se trese, ima visok pritisk, se poti ali ima celo alkoholni delirij, je to zadosten znak telesne odvisnosti in diagnozo lahko postavimo neposredno.«

Zanemarjanje drugih interesov in aktivnosti

Poleg tega ljudje, ki so odvisni, progresivno zanemarjajo druge interese in ugodja, ki so jih imeli pred zasvojenostjo: hobije, družbo, prijatelje, dobre navade, in jih zamenjajo za pivsko družbo. Ta podatek zdravniki pridobijo od svojcev.

Pitje kljub jasnim škodljivim učinkom

Zadnji znak odvisnosti od alkohola pa je to, da nekdo pije kljub temu, da so škodljivi učinki pitja nanj jasni. Ti škodljivi učinki so, na primer, bolna jetra ali pa razpad družine, partnerstva ali izguba službe. Če oseba kljub temu še naprej pije, je to jasen znak odvisnosti.

Pišljar še pove, da morajo biti za postavitev diagnoze odvisnosti od alkohola izpolnjeni trije od šestih naštetih kriterijev. Obstajajo pa tudi lestvice, s katerimi se ocenjujeta škodljivo uživanje alkohola in možnost razvoja odvisnosti. »Praviloma ljudje, ki so zasvojeni, poročajo o vsaj za polovico manjših količinah popitega alkohola od dejanskih. Osebo vprašamo tudi glede telesnih poškodb, ki bi lahko bile posledica vinjenosti, glede odvzema vozniškega dovoljenja, pa tudi glede zdravstvenega stanja na splošno.«

Vzroki za razvoj odvisnosti od alkohola

Po Pišljarjevih besedah je prvi vzrok za razvoj odvisnosti od alkohola v tem, da je alkohol psihoaktivna snov, ki učinkuje na globoki center v možganih za občutja zadovoljstva ter mrežo živčnih celic, ki nadzorujejo vedenje v zvezi z rabo snovi, ki vplivajo na ugodje in na razpoloženje.

»Alkohol deluje po mehanizmu nagrajevanja, povzroča občutek ugodja, podobnega, kot ga doživljamo ob prehranjevanju, spolnosti … psihoaktivne substance pa na ta sistem vplivajo intenzivneje.«

Alkoholno odvisnost delno lahko pojasnimo tudi z genetskimi vzroki. »Nekateri so nagnjeni k večji anksioznosti in k motnjam razpoloženja. Ko taka oseba spozna učinek alkohola, to lahko postane njena samomedikacija. Nekateri svojo anksioznost blažijo s pitjem alkohola.

Druga skupina vzrokov so okolijski dejavniki, ki so bolj socialno-psihološke narave. Pitje kot družabna dejavnost in način preživljanja prostega časa je poenostavljeno povedano značilen za nas, Slovence. Za prebivalce skandinavskih držav ali za Ruse je bolj značilen vzorec pitja, pri katerem se na hitro »zadenejo«. Francozi, na primer, pa naj bi več alkohola popili ob hrani. Mnogi odvisniki od alkohola odklonijo zdravljenje, ker jim je bolj pri srcu slog življenja, ki vključuje druženje ob alkoholu,« razlaga Pišljar.

Medgeneracijski prenos

Naslednji vzrok za razvoj in vzdrževanje škodljivega uživanja alkohola ter odvisnosti pa je transgeneracijski prenos, ko se vzorci vedenja, tako tudi pitja, prenašajo med generacijami v družini.

Kaj se torej prenaša?

»Otroci prevzamejo nezdrave vzorce vedenja, občutek nizke samopodobe, slabe načine reševanja konfliktov, težave pri obvladovanju stresa, več razpoloženjskih motenj, tesnobe, občutkov krivde. Težave imajo v komunikaciji, saj se v družinah, kjer odnosi niso odprti, čustvene potrebe težje izražajo. V družinah, v katerih so odnosi nestabilni in nepredvidljivi, je razpoloženje nihajoče in ni občutka varnosti. V teh družinah alkoholizem pogosto zanikajo in opravičujejo, prikrivajo in racionalizirajo ali pa ga projicirajo na druge,« odgovarja naš sogovornik in dodaja, da ima družina ključno vlogo pri oblikovanju vrednot, odnosov in vedenjskih vzorcev, s tem pa tudi načina pitja alkoholnih pijač.

Posledice odvisnosti od alkohola

Odvisnost od alkohola povzroča hude težave v partnerskem odnosu. »Pogosto se izpostavlja agresivno vedenje. Pri več kot polovici zasvojenih z alkoholom alkohol lahko vpliva na razpoloženje, dolgotrajno škodljivo pitje alkoholnih pijač pa povzroči pravo depresivno motnjo, ki z abstinenco, to je prekinitvijo pitja alkohola, izzveni.

Med odvisnimi od alkohola je zato več depresivnih kot v splošni populaciji. V splošni populaciji je depresivnih okoli 4 do 7 % ljudi, med alkoholiki pa od 10 do 30 %. Poleg depresivnih se lahko pojavljajo tudi samomorilne misli. Približno polovica vseh samomorov pri nas je v populaciji oseb, ki škodljivo pijejo in so odvisni od alkohola.

Zakonodaja, ki se je v zadnjih 20 letih sprejela na področju preventive uživanja alkohola, na primer prepoved vožnje pod vplivom alkohola ali prepoved točenja alkoholnih pijač mladoletnim osebam, je eden od razlogov za zmanjšanje števila samomorov, ki ga beležimo v zadnjih letih,« meni Pišljar.

Zdravljenje alkoholizma

Zdravljenje odvisnosti po besedah psihiatra poteka predvsem v obliki psihoterapije in edukacije, pri čemer se osebe soočijo z značilnim prikrivanjem in celo zanikanjem posledic odvisnosti od alkohola ter se naučijo obvladovanja treznosti, pa tudi reševanja možnega recidiva.

»Temelji na abstinenci in podobno kot pri odvisnosti od drog gre za visoko pražni program zdravljenja, ki veliko zahteva od človeka samega. Treba je najprej vzbuditi motivacijo za to, da se oseba odloči za zdravljenje.

Praviloma se za zdravljenje odločijo šele takrat, ko se soočajo z zares hudimi težavami, ko so »do kolen v blatu« in so pritiski okolice hudi. Povprečno so na oddelku zdravljenci, stari 47 let. To pomeni, da je za njimi 25 ali celo 30 let pitja alkohola. K odločitvi za zdravljenje pripomorejo pritiski v družini ali pa na primer želja po ponovni pridobitvi vozniškega dovoljenja.

Zdravljenje poteka v skupini ljudi, ki imajo podobne težave. Ob zgodbah drugih lažje prepoznajo svoje spremembe. Odvisniki so namreč nekako slepi za svoje težave zaradi že omenjenih obrambnih mehanizmov. Postati morajo kritični do lastnega položaja. Ko so odnosi in njihovo lastno zdravje že zares oškodovani, se odločijo za zdravljenje. Gre za vprašanje preživetja,« pojasnjuje Pišljar in dodaja, da v njihovih programih zdravljenja sodelujejo svojci. »Ne zato, da bi podprli zdravljenca, pač pa zato, da se sami opolnomočijo in spoznajo realnost. Vidijo lahko, da stvar ni preprosta, da nekateri odvisniki lahko tudi recidivirajo. Pomembno je vedeti, da je lahko celotna družina v obrambni drži zanikanja in omalovaževanja problemov.«

Kako poteka zdravljenje odvisnosti od alkohola?

»Zdravljenje je lahko ambulantno, kar pomeni, da ljudje obiskujejo skupine enkrat tedensko eno leto in sledijo programu. Bolnišnične skupine pa so namenjene tistim, ki imajo več zdravstvenih težav in težko abstinirajo, to zdravljenje traja dva meseca. Zdravljencem svetujemo, naj v primeru recidiva (ponovnega pitja) pridejo ponovno po pomoč, saj to ni sramotno, ampak je lahko del odvisnosti oziroma zdravljenja.

Tretji del rehabilitacije običajno poteka v klubih zdravljenih alkoholikov. Že 30 let pri nas obstajajo skupine anonimnih alkoholikov, v katerih odvisniki pogosto iščejo pomoč že pred zdravljenjem pri nas. Skupine anonimnih alkoholikov delujejo brez terapevta, vendar po enakih načelih kot poteka ambulantno zdravljenje ali zdravljenje v klubih zdravljenih alkoholikov.«

Petletna uspešnost zdravljenja v njihovi bolnišnici je 48-odstotna, to pomeni, da pri tolikšnem deležu zdravljenja v petih letih ni prišlo do recidiva. »Menim, da je to dobra uspešnost. Res pa je, da so tudi v drugem zdravljenju nekateri uspešni. Kot terapevt sem vedno doživljal kot velik uspeh to, da lahko tako velik delež ljudi tako temeljito spremeni svoje življenje. Gre za družine, ki ponovno zaživijo in s tem se prekine transgeneracijski prenos vedenj v povezavi z odvisnostjo,« za konec še pove Pišljar.

Življenje na novo

Zdravljenje po besedah psihiatra zahteva temeljite spremembe navad in vrednot, prinaša pa zdravljencu in družinam veliko pozitivnega.

ABC

A V Sloveniji letno popijemo okoli 10 litrov čistega alkohola na prebivalca.

B NIJZ je leta 2020 poročal o 471 smrti zaradi škodljive rabe alkohola.

C Med zasvojenimi z alkoholom je okoli 200 samomorov letno, to je polovica vseh.

14 julija, 2025