Preprečimo bolezni

Po podatkih Cindi Slovenije so najpogostejši vzroki obolevanja in smrti v Sloveniji naslednje bolezni: bolezni srca in ožilja, na drugem mestu so različne vrste raka, sledijo pa obolenja dihal in prebavil. Na njihovi spletni strani lahko preberemo: »V okviru nacionalnega programa primarne preventive srčno-žilnih bolezni je bilo v obdobju 2002−2006 preventivno pregledanih že približno 500.000 odraslih oseb. Med pregledanimi so ugotovili bolezni srca in ožilja (srčni infarkt, angino pektoris, možgansko kap ali periferno arterijsko žilno bolezen) pri približno 5 odstotkih oseb. Družinsko obremenjenost s prezgodnjo obliko bolezni srca in ožilja (pred 55. letom starosti pri moških oziroma 65. letom pri ženskah) so ugotovili pri okoli četrtini pregledanih.

Kakšna je statistika odraslih pregledanih oseb:

• kadi 22,8 % pregledanih;
• tvegano pitje alkohola je prisotno pri 8,6 % pregledanih;
• približno 46,4 % je izrazito nezadostno telesno dejavnih;
• čezmerno telesno težo in debelost (indeks telesne mase nad 25 kg/m²) pa ugotavljamo pri 73,5 %, od tega je debelih 30 % pregledanih;
• zelo zaskrbljujoče je stanje na področjih čezmerne ravni holesterola v krvi, saj ima zvišane vrednosti 69,2 %;
• zvišan krvni tlak je bil izmerjen pri 34,6 % pregledanih;
• moteno presnovo glukoze ima več kot četrtina pregledanih.

Na podlagi podatkov o dejavnikih tveganja so osebni zdravniki za pregledane osebe z evropskimi tabelami za določanje ogroženosti izračunali njihovo 10-letno koronarno ogroženost. Delež odraslih pregledanih oseb, ki so več kot 20-odstotno ogroženi, da bodo v naslednjih desetih letih zboleli zaradi z aterosklerozo pogojene srčno-žilne bolezni, je kar 22,6 %.

Poškodbe

Katere so najpogostejše poškodbe starejših?

S starostjo se povečujejo degenerativne spremembe celega organizma, zmanjšuje se gibčnost, ravnotežje, pogostejše so psihične spremembe, npr. demenca, depresija, …

Naj naštejemo nekaj najpogostejših: zlom zapestja, kolka, gležnja, redkeje pa zlom hrbtenice zaradi osteoporoze. Pogoste so poškodbe mehkih tkiv, npr. udarnine, nategi vezi, natrganine in rupture (pretrganje) mišic, najpogosteje ramenskih, … Zlomi pri starejših se pojavijo največkrat kot posledica padcev doma ali v bližnji okolici doma ter pozimi na poledenelih površinah, zato pozorno v prihajajočih mesecih.

Možganska kap

Dejavniki tveganja za možgansko kap so: zvečan krvni tlak, sladkorna bolezen, zvečan krvni holesterol, kajenje, prekomerno uživanje alkohola in debelost. Pomembni dejavniki tveganja so tudi bolezni srca, najpogosteje trepetanje preddvorov (fibrilacija atrijev), umetna srčna zaklopka ter svež miokardni infarkt. O tem še: moški spol in genetska obremenjenost za žilne bolezni. Možganski kapi se lahko izognemo, če pravočasno prepoznamo dejavnike tveganja.

Lahko jo preprečimo s preprostimi spremembami življenjskega sloga:

• Kontrolirajte svoj krvni tlak! Če je tlak blizu zgornje meje (140/90 mm Hg) oz. že mejno zvišan krvni tlak predstavlja veliko tveganje za možgansko kap.
• Ne kadite! Kajenje poveča nevarnost za možgansko kap. Opustitev kajenja zmanjša arterosklerozne spremembe in zmanjša tveganje za možgansko kap.
• Prepoznajte in zdravite sladkorno bolezen! Bolniki s sladkorno boleznijo, še posebej tip II, predstavljajo skupino z velikim tveganjem za možgansko kap. Če imate sladkorno bolezen, nikoli ne prenehajte jemati zdravil brez posvetovanja z zdravnikom.
• Ne uživajte preveč alkoholnih pijač! Več od enega do dveh kozarcev vina ali piva na dan lahko privede do povečanega tveganja za možgansko kap.
• Prehranjujte se zdravo! Uživajte hrano z nizko vrednostjo zasičenih maščob, holesterola in natrija. Uživajte veliko sadja in zelenjave, hrana pa naj bo bogata z vlakninami.
• Bodite telesno aktivni! Telesna nedejavnost in debelost sta odvisna dejavnika tveganja. Izmerite si obseg pasu. Obseg pasu preko 80 cm pri ženskah in preko 90 cm pri moških pomeni prekomerno telesno težo. Telesna aktivnost zmanjša tveganje za možgansko kap. Poskusite s 30- do 60-minutno zmerno vsakodnevno aktivnostjo. Dovolj je že hitra hoja.

Pomanjkanje testosterona

Zaradi nižanja koncentracije testosterona nastopi t.i. andropavza oziroma moška mena. Nivo testosterona začne upadati že z leti po končani puberteti. Nižanje koncentracije je povezano s celo vrsto starostno pogojenih sprememb. Začetni znaki andropavze se pri moških pojavijo po 40. oziroma 45. letu starosti, močneje izraženi pa postanejo po 50. letu. Za razliko od ženske menopavze se moška prikrade zelo počasi in postopoma. Koncentracija serumskega testosterona se začne zniževati že po 30. letu, in to za 1 % letno. Po 40. letu se znižuje za 1,6 % letno. V večji ameriški študiji so ugotovili, da ima pomanjkanje testosterona 19 % moških, starejših od 60 let.

Bodite pozorni na:

• psihične spremembe, saj so anksioznost, zmedenost, depresija in utrujenost tista stanja, ki jih pogosteje zaznamo pri moških z nižjo koncentracijo testosterona;
• pogostost spolnih odnosov, ki hitro upadejo s povprečno štirih spolnih odnosov na teden pri 25. letih, na enega na teden pri 50. letih, do 3 na mesec pri 70. letih in 1,7 na mesec med 75. in 79. letom starosti;
• motnje erekcije, ki s starostjo hitro naraščajo, le-te so redke pred 30. letom starosti, po 50. letu jih ima 8 %, po 65. letu 20 %, po 70. letu pa že skoraj 40 % moških;
• telesno konstitucijo, saj se mišična masa pri neaktivnem moškem po 30. letu starosti zmanjša za 10 % vsakih 10 let. Do 60. leta lahko moški izgubi že 30–40 % mišične mase. Izguba mišične mase pa je neposredno odvisna od nivoja prostega testosterona in se poveča ob nadomeščanju hormona.

Demenca

Opozorilni znaki demence:

• Pozabljanje

Najbolj očiten znak bolezni je izguba spomina, pri čemer je v začetni fazi prizadet predvsem spomin za nedavne dogodke, medtem ko je spomin za oddaljene dogodke pogosto še ohranjen in je prizadet v kasnejših fazah bolezni. Ljudje z demenco pozabijo ne le denarnico v trgovini, temveč tudi dejstvo, da so sploh bili v trgovini. Čeprav pravilno povedo, kje so živeli, in brez težav navedejo rojstne datume svojih otrok, se ne bodo spomnili, kaj so pred pol ure jedli za zajtrk.

• Težave s časovno in krajevno orientacijo

Pogosto je prizadeta bolnikova orientacija, najprej v času, kasneje pa tudi v prostoru. Ljudje z demenco se zmotijo pri oceni datuma kar za desetletja. Kot tekočo letnico povedo na primer leto lastnega rojstva. Zmotijo se ne le pri dnevu v tednu, temveč tudi pri letnem času. Izgubijo se celo v domači ulici, kjer so preživeli večino življenja. Ne vedo, kje so, kako so se tam znašli, in tudi ne vedo, kako bi se vrnili domov. Čeprav so že upokojeni, se lahko zjutraj odpravijo v službo ali na obisk, a ne vedo kam.

• Težave pri govorjenju in sporazumevanju

Ljudje z demenco morda sprva še dojamejo pomen kratkega, enostavnega stavka, ne razumejo pa več daljših sestavljenih stavkov ali posameznih besed. Kasneje izpuščajo posamezne besede, jih nadomeščajo z neustreznimi besedami ali si izmišljajo povsem nove besede. Ko ne najdejo ustreznega izraza, predmet opišejo. Govor postane nepovezan in nerazumljiv, pojavijo se tudi motnje pri branju in pisanju.

• Težave s presojo

Dementni lahko popolnoma pozabijo na otroka, ki jim je bil zaupan v varstvo, in odidejo na sprehod. Pozimi gredo ven v majici ali pa si oblečejo več majic, ne da bi se jim to zdelo nenavadno.

• Težave z abstraktnim mišljenjem

Ljudje z demenco izgubijo že pridobljene sposobnosti abstraktnega mišljenja. Zgodi se jim, da ne vedo, čemu sploh služi bančni avtomat in zakaj bi morali izpolniti davčno napoved. Ne predstavljajo si več vrednosti zneska denarja, ki bi ga radi porabili za nakup, …

Opozorilni znaki demence so povzeti po spletni strani Slovenskega združenja za pomoč pri demenci Spominčica (http://www.ljudmila.org/~zzppd/).

Angina pektoris

Angina pectoris (lat.) ali bolečina v prsih je medicinski izraz za bolečino ali neprijetnost v prsih ter je posledica bolezni žil, ki oskrbujejo srce s kisikom. Bolečina se pojavi, če srčna mišica ne dobi dovolj krvi (pomanjkanje kisika) za normalno delo. To se dogaja, če je ena ali več koronarnih arterij, ki oskrbujejo srce s krvjo, zožanih ali stisnjenih in je tako onemogočena normalna oskrba srca s kisikom.

Bolezen prepoznamo po tipični lokaciji in tipični obliki bolečine, ki se javlja v obliki pritiska v prsih, kot nelagodja ali tesnobe ter stiskanja sredi prsi za grodnico. Lahko se širi v vrat, čeljust, zobe, v levo roko, vse do prstov, pa tudi v zgornji del trebuha, med lopatice ter tudi v druge smeri. Pri počasni hoji bolnik z angino pektoris nima težav, če pa hoče uloviti vlak ali nositi težji predmet, porabi srce več kisika, zato se pojavi opisana neprijetnost v prsih. Pri nekaterih pa se lahko pojavi tudi v mirovanju. Poznamo več oblik angine pektoris:

• stabilna oblika se javlja pri naporu in popusti v času počivanja oziroma ko prenehamo z obremenitvijo ali če vzamemo nitroglicerin;
• ob pojavu bolečine se pojavljajo v elektrokardiogramu specifične spremembe, ki pa so lahko prisotne, tudi če bolnik nima tipične bolečine, in takrat govorimo o nemi obliki;
• in nestabilna oblika.

Priporočila bolnikom z angino pektoris:

• sprememba življenjskega sloga oz. nizkokalorična prehrana z majhno količino maščob in poživil ter majhna količina soli;
• izogibanje nenadnim obremenitvam ter stresom in tudi preobremenitvam s hrano in pijačo;
• krvni tlak naj ne presega 130/85 mm Hg, a tudi nižji od 110/75 mm Hg naj ne bo;
• obremenitve po programu, ki mu ga na osnovi obremenitvenega testiranja določi kardiolog;
• pogoste kontrole holesterola in krvnega sladkorja: zaželene so vrednosti pod 4,5 mmol/l za celokupni holesterol, LDL naj bo pod 2,5 mmol/l;
• zdravila, ki jih mora prejemati po navodilih.

S spremenjenim življenjskim slogom in z rednim jemanjem zdravil se število napadov omeji, napadi pa postanejo tudi lažji in trajajo krajši čas.

Osteoporoza

Po podatkih slovenske raziskave iz leta 2006 naj bi po 80. letu starosti več kot 60 % Slovenk imelo osteoporozo! Osteoporoza je sistemska bolezen skeleta, za katero je značilna nizka kostna gostota in spremembe v mikroarhitekturi kosti. Posledica so krhke kosti, ki se hitreje zlomijo. Osteoporoza se pojavi, ko se poruši ravnovesje med razgradnjo kosti in njeno gradnjo oziroma obnovo: premalo kosti se zgradi, preveč pa razgradi. Je dedna bolezen in najbolj pogosto doleti ženske v pomenopavznem obdobju. Dejavniki tveganja za osteoporozo so različni: neuravnotežena prehrana, ki vsebuje premalo kalcija, pomanjkanje vitamina D, nizka telesna teža, kajenje, alkohol, … V Evropi se vsakih 30 sekund zgodi en osteoporozni zlom! Zlom kosti kot posledica osteoporoze doživi najmanj 40 % žensk v pomenopavznem obdobju. Mnogi od teh zlomov so boleči in onesposabljajoči, v nekaterih primerih pa celo usodni.

• Osteoporoza, ki je posledica menopavze (pomenopavzna osteoporoza), je najpogosteje zdravljena oblika osteoporoze pri ženskah. Nastane v obdobju po menopavzi, to je po 50. letu starosti zaradi zmanjšane količine hormona estrogena. Premalo estrogena povzroči povečanje razgradnje kosti in posledično se zmanjša kostna masa, zaradi česar so kosti bolj krhke in se hitreje zlomijo. V Sloveniji naj bi se po 60. letu starosti več kot 30 % žensk soočalo z osteoporozo. Najpogostejši zlom pri teh bolnicah je zlom vretenca.
• Osteoporoza pri »starejši populaciji«, po 75. letu starosti, je velikokrat povezana s procesi staranja, ki zmanjšajo sposobnost gradnje kosti. Zaradi tega se kostna masa še dodatno zmanjša, krhkost kosti pa poveča. Posledica je povečano tveganje za zlome, še posebno za zlom kolka, ki je najpogostejši zlom po 75. letu starosti.

Portal trdna.si je prvi multimedijski interaktivni podporni program za bolnike z osteoporozo v Sloveniji. Namenjen je celostni obravnavi vsakdanjega življenja bolnikov z osteoporozo, osnovan pa je tako, da bolnikom pomaga pri lajšanju težav, ki se pojavljajo skupaj z boleznijo. Poleg vsebin, ki se nanašajo na najnovejša dejstva o osteoporozi in kosteh, zdravljenju in preventivi ter zdravemu načinu življenja, portal prinaša tudi video vsebine in aktualne forume. Kljub izčrpnim informacijam in privlačnim vsebinam, ki jih nudi multimedijski portal, pa mnoga vprašanja iz vsakdanjega življenja bolnikov in njihovih svojcev gotovo ostajajo neodgovorjena. Zato se na portalu nahaja tudi forum, kjer lahko posamezniki postavljajo vprašanja, na katera bodo odgovarjali strokovnjaki s področja zdravljenja osteoporoze. Na spletnem portalu trdna.si v rubriki »1-minutni test« si lahko uporabniki izračunajo, ali jih spremlja povišano tveganje za osteoporozo.

Aktivno proti raku dojk

V Evropi je na leto odkritih približno 430.000 novih primerov raka dojk. Od tega naj bi jih bilo 10–16 odstotkov posledica slabe telesne aktivnosti.

Peter Boyle, predsednik Mednarodnega inštituta za preventivne raziskave in nekdanji direktor Mednarodne agencije za raziskovanje raka pri WHO, je ob Dnevu zdravih dojk poudaril: »Fizična aktivnost je ključnega pomena pri zmanjševanju tveganja za nastanek raka, kar dokazujejo tudi številne raziskave. Ena od pomembnih ugotovitev raziskave, ki je bila pred kratkim opravljena v Franciji je, da je kar 10,1 % rakov dojk v letu 2000 bilo posledica fizične neaktivnosti, 4,8 % pa je bilo povezanih s prekomerno telesno težo oziroma z debelostjo. Zato je ključnega pomena, da se ženske zavedajo, kako pomembna je redna telesna aktivnost že v mladosti, ki lahko zmanjša tveganje za raka dojk.

K nastanku raka dojk poleg telesne neaktivnosti in prekomerne telesne teže vplivajo tudi drugi dejavniki, ki so povezani z našim načinom življenja. Na tveganje za nastanek raka dojk pri ženskah lahko vpliva tudi prekomerno uživanje alkohola, zgodnja menstruacija in pozna menopavza. Seveda lahko z vsakodnevno telesno vadbo, ki traja 30–60 minut, pomembno pripomoremo k zmanjšanju tveganja za nastanek raka in zdravje dojk v prihodnosti, na kar je ob Dnevu zdravih dojk opozorila tudi Mojca Senčar, predsednica Slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna: »Aktivne danes, za zdrave dojke jutri, je naš slogan s katerim želimo opozoriti na Dan zdravih dojk ter vsakodnevno telesno aktivnost, ki je za ženske nujna, tudi pri preprečevanju raka dojk. Treba se je zavedati, da je dnevno potrebna vsaj 30-minutna vadba oziroma telesna aktivnost, pa čeprav so to samo gospodinjska opravila. Želim, da na redno vadbo ne opozarja zgolj Dan zdravih dojk, ampak ta postane obvezen del življenja vseh žensk. V Europi Donni si z raznimi programi fizične vadbe prizadevamo za čim več pestrih programov, v katere se lahko vključujejo ženske skozi vse leto. Vsem ženskam svetujem, da si poiščejo primerno vadbo, ki bo izboljšala njihovo počutje, s katero bo lažje premagovala vsakodnevne napore, predvsem pa dolgoročno zmanjšala možnosti za nastanek raka dojk.«

December, 2009