Iščite po prispevkih
Novinarka: Andreja Hergula
Osnovna definicija osteoporoze je ta, da gre za sistemsko bolezen kosti, za katero je značilna porušena mikrostruktura oziroma zmanjšanje kostne gostote, preprosteje rečeno, kosti so razredčene. Obenem je njihova zgradba spremenjena, kosti so manj kvalitetne. Zaradi tega pride do več zlomov.
Razvoj običajne, primarne osteoporoze je posledica fiziološkega procesa. Za nas je značilno, da začne po 40. letu maksimalna kostna masa, ki si jo zgradimo, počasi padati. Kar se dogaja pri vseh telesnih procesih, se dogaja tudi s kostmi. Kostna masa pada od 0,5 do 1 odstotka na leto, vse do smrti. Pri ženskah je v zgodnjem obdobju menopavze postopek bistveno bolj pospešen, saj se izgublja 3 do 5 odstotkov kostne mase letno. Ker se je v zadnjih sto letih za 50 odstotkov podaljšala življenjska doba, ta fiziološki proces traja toliko časa, da ima nefiziološke posledice.
Ne drži. Pomembnejši je ITM, tisti pod 19 pomeni dejavnik za zlome. Teža pod 60 kilogramov je dejavnik tveganja za zlome. Manjši ljudje imajo manj možnosti za zlome kot visoki, kar je lahko razumeti; če človek pade z večje višine, si prej kaj zlomi. Visoke in vitke ženske naj bi imele torej več možnosti za zlome kot manjše.
Prvič, ženske so v povprečju manjše kot moški, imajo manjšo kostno maso, torej je njihovo izhodišče, pri katerem se začne izgubljanje kostne mase, nižje. Drugič, v obdobju menopavze se ta izguba pospeši. Tretjič, imajo daljšo življenjsko dobo kot moški in zato več časa za izgubljanje kosti.
Drugače pa velja, da je pojav bolezni odvisen od dveh dejavnikov, prvi je genetski, kar pomeni, da je pomembno to, kakšne kosti prinesemo na svet (60 do 80 odstotkov pri maksimalni kostni masi nam določajo geni), 20 do 40 odstotkov pa predstavlja naša osebna skrb za kosti.
Res je. Uživati moramo pravo prehrano, v telo vnašati kalcij in vitamin D, veliko moramo biti na soncu, telesno aktivni. Vse to je pomembno za tiste, ki si kostno maso šele gradijo, to pa so adolescenti in mladi odrasli, saj se določeni deli gradijo nekje do tridesetega leta. Velja pa, da je glavno obdobje, ko moramo najbolj paziti, od desetega do dvajsetega leta. Pogosto rečem, da so kosti kot neki bančni račun. V mladih letih nanj naložiš kost, v starih letih pa jo jemlješ. Če si naložiš veliko, potem ti dovolj denarja oz. kosti ostane do smrti, sicer pa imaš osteoporozo in zlome.
Zagotovo ni koristna, tudi za kosti ne. Kokakola je kisla, kar pomeni, da pride do zakisanja in s tem do izgube kalcija iz kosti. Poleg tega pitje sladkih pijač, kokakole vpliva na pojav diabetesa, kar pomeni povečano tveganje za zlome. Kostna gostota je v tem primeru lahko v redu, a sama kost je zanič, zato je tveganje za zlome višje.
Na podlagi merjenja kostne gostote z DXA je osteoporoza diagnosticirana kot odstopanje mineralne kostne gostote od maksimalne kostne gostote v mladosti. Tak kriterij lahko uporabljamo pri moških po 50. letu, pri ženskah pa po menopavzi, prej ta kriterij sploh ne velja. Govoriti o bolezni pri mlajših na podlagi DXA je nemogoče. Ti mladi imajo dodatne dejavnike tveganja, bolezni, ki škodijo kostem, ali imajo zlome. Sam zlom vretenca ali kolka ob manjši poškodbi, pri neznatni obremenitvi zadošča za postavitev diagnoze, ne glede na meritev z DXA. Če vas podre avto in imate zlom kolka, pa to seveda ni osteoporoza, pač pa travmatski zlom. Včasih se hrbtenica poseda že zaradi teže, tu gre za osteoporozo.
Če pogledamo 50-letno žensko, ima osteoporozo vsaka druga do tretja, pri moških vsak peti do šesti – pojavnost se razlikuje po državah. V Skandinaviji je na primer več zlomov kot pri nas.
Verjetno je tako zaradi genetskega vzroka. Tam imajo sicer res manj sonca, jejo pa več mastnih rib, tako da imajo vitamina D dovolj.
To so nedvomno zlomi vretenc, značilni pa so še zlomi kolka, zapestja, podlahtnice, nadlahtnice. Zlomi zaradi osteoporoze se lahko zgodijo kjer koli. Po dogovoru izključujemo le lobanjske, obrazne kosti ter kosti prstov na rokah ali nogah, pa dlančnice in stopalnice.
Osteoporozi rečemo tiha bolezen. Do prvega zloma bolniki sploh ne vedo, da jo imajo, saj nimajo težav. Ko pride do zloma, pa je bolezen že dokaj napredovala. Zlomi poslabšajo kakovost življenja. Dokazano je, da se življenjska doba ljudi, ki imajo te zlome, skrajša. Tem starejšim bolnikom se že tako krhko stanje dodatno, včasih usodno poruši, lahko zbolijo za pljučnico, dobijo druge okužbe, motnje ritma, infarkt. Mnogi posledično izgubijo neodvisnost, samostojnost, zato običajno pogosto odidejo iz svojega okolja v domsko oskrbo.
Če je zlomov več, doživljajo kronične bolečine. Pri nekaterih prihaja tudi do serijskih zlomov vretenc, vsak zlom vretenca pa za petkrat poveča novo tveganje za zlom. Tem bolnicam in bolnikom se telesna višina zniža tudi od 10 do 20 centimetrov. Zaradi zlomov vretenc rebra nasedajo na medenico, kar je zelo boleče.
Najprej vplivamo na bolnikov življenjski slog, svetujemo, naj ima prehrana dovolj beljakovin, kalcija, morda vitamina D, ki pa ga je iz hrane skoraj nemogoče dobiti dovolj, saj ga je v njej malo, odsvetujemo jim kajenje, alkohol.
Druga stopnja je dodajanje vitamina D v obliki kapljic in za tiste, ki ne morejo zaužiti dovolj kalcija, dodatni vnos le-tega. Možno ga je zagotoviti s hrano, medtem ko je pri vitaminu D drugače, potrebujemo ga 1000 enot, s hrano pa ga povprečno dobimo le 100 enot.
Tretja stopnja so zdravila. Proces nastajanja osteoporoze v starosti pomeni pretirano razgradnjo kosti, ki ji gradnja kosti ne more slediti, pri čemer je razgradnja kosti sicer dokaj nizka, a še vedno previsoka. Imamo zdravila, ki delujejo na oba procesa.
Priporočamo jo pri vseh ogroženih skupinah za pomanjkanje tega vitamina, a v praksi ni široko dostopna. Družinski zdravniki, ki zdravijo veliko večino bolnikov z osteoporozo, te možnosti nimajo. Veliko bolnikov ima primanjkljaj vitamina D, zato ga dodajamo brez meritve. Dodajanje vitamina D je varno.
Pred nekaj leti so trdili, da je osteoporoza izmišljotina farmacevtskih podjetij. Zdaj je že bolj sprejeta kot nova bolezen, ki zasluži zdravljenje. Neka gospa, ki je imela veliko zlomov vretenc, ki so se kar vrstili kljub zdravilom, ki jih je prejemala, mi je nekoč dejala: »Kje pa! Osteoporoza ni izmišljotina, to je najhujša bolezen, saj se človek kar sesuje, izgubi svoj skelet.« V Sloveniji se bo število zlomov povečevalo, saj se prebivalstvo stara. O osteoporozi bomo govorili več, ne pa manj.
April, 2014