Ko pade prvi sneg in temperature padejo pod ničlo, na urgenci beležijo več obiska zaradi zlomov kosti. Poškodbe so sezonsko razporejene, pravi doc. dr. Igor Movrin, dr. med., organizacijski vodja klinike za kirurgijo UKC Maribor, poleti so pogoste t. i. poškodbe ob obiranju češenj, pozimi pa zaradi poledice poškodbe zapestij in kolkov. Do zlomov lahko pride tako na delovnem mestu, doma ali med preživljanjem prostega časa. Če se nam to zgodi ali če smo v bližini poškodovanca, lahko oz. moramo do odhoda v bolnišnico marsikaj narediti sami. Denimo imobilizirati poškodovani del.
Avtorica: Petra Bauman
doc. dr. Igor Movrin, dr. med.
Kaj je zlom
Zlom ali fraktura je posledica fizičnih sil, ki delujejo na kosti. Zlom je delna ali popolna prekinitev kostnega tkiva, ki je sicer živo in se dograjuje vse življenje. Zlome glede na obliko delimo v popolne, nepopolne, poševne in spiralne. Stopnja zloma je odvisna od načina poškodbe, sil, starosti in splošnega stanja kosti. Da je kost zlomljena, prepoznamo po nenaravnem položaju uda in težji gibljivosti, ki ju spremljata bolečina in oteklina. Poleg kosti so namreč zmeraj poškodovana tudi okolna tkiva.
Pri mlajših je zlome zaradi prožnejših kosti in če ni zunanjih znakov (oteklin) včasih težje prepoznali. Pri starejših so najpogostejši zlomi kolka, gležnja in zapestja. Do poškodbe slednjega pride zaradi padca na iztegnjeno roko, kadar se želimo ujeti na odprto dlan. Tovrstne poškodbe so pogoste tudi športnikih, zlasti deskarjih in rolkarjih. Za starejše so značilni še osteoporotični zlomi hrbtenice, pri mlajših pa pogosto poči ključnica, nadlahtnica, podlahtnica in golen.
Poškodovani del naj bo negiben
Kakršen koli gib ali premik poškodovanega dela povzroči bolečino, zato v vsakem primeru poškodovanca oskrbimo z imobilizacijo. To pomeni, da poškodovani del z dveh strani obdamo s trdnim podolgovatim predmetom v nepremakljiv položaj. Denimo na smučišču vzamemo dve smučki, smučarske palice ali dva kosa lesa, ki ju položimo na zgornji in spodnji del poškodovane okončine in ju obvežemo, pri čemer zmeraj zajamemo oba sosednja sklepa. Pri poškodbi goleni to pomeni tako gleženjski kot kolenski sklep. Pri poškodbi podlahti pa tako zapestje kot komolec.
Če je okončina deformirana, lahko izvedemo blagi vlek in nato imobilizacijo. Pazimo, da ne pritisnemo preveč in ohranimo prekrvavljenost. Ob morebitnih odprtih ranah pritisnemo neposredno na krvaveče mesto oz. izvedemo kompresijsko prevezo s kosom tkanine tik nad rano. Pazimo, da rano sterilno pokrijemo in preprečimo okužbo. Kadar se poškodujemo sami ali se srečamo s poškodovancem, ki si je poškodoval zapestje, čim prej odstranimo nakit s prizadete roke. Kasnejše otekanje prstov lahko namreč poslabša prekrvavitev.
Vsaka pomoč je boj za življenje
Vsakič, kadar zaradi poškodbe nekdo obleži, moramo pomisliti na najhujše – da se borimo za njegovo življenje ali da gre za poškodbo hrbtenice. Če je poškodovanec nezavesten, ga premaknimo v položaj za nezavestne, tj. na bok, da preprečimo zadušitev. Preverimo, ali je dihalna pot prosta, v nasprotnem primeru izvlečemo jezik. Ob nezavestni osebi tudi takoj pričnemo z oživljanjem, torej masažo srca, umetnim dihanjem ali nemudoma poiščemo najbližji defibrilator. Pokličemo 112 in počakamo na reševalce (prisotni so na večini smučišč) ali helikopter. Reševalcev pa ni treba klicati zmeraj, zlasti ob zvinih, ko je gibljivost zavrta, poškodovano mesto hladimo z mrzlimi oz. ledenimi obkladki ali ob zlomljenem prstu, ko poči kak členek. Včasih se kaj zaceli tudi samo brez mobilizacije in posebnih ukrepov ni.
Suha veja in zelena vejica
Pri starejših so kosti trdnejše, zato zanje velja zlom po principu suhe veje. Ko se kost zlomi, se bo to slišalo glasno, kot bi počila suha veja. Pri starejših so kosti že zaradi fiziološke obrabe manj trdne in manj prožne, zato so zlomi hujši in bolj komplicirani. Za mlajše velja zlom po principu zelene vejice, kar pomeni, da je bolj elastična pokostnica (močna opna, ki pokriva kost) obvarovala notranjo kost in zlom ni tako hud. Okončina ni nujno deformirana, ni škrtanja in ni nujno otekline. Sicer je prav v pokostnici veliko krvnih žil in živcev, zaradi česar občutimo največ bolečin.
Preventiva
Če starejša oseba živi sama, bomo zlome doma preprečili z odstranitvijo preprog, predpražnikov ipd., vsega, kar poveča možnost zdrsa. Prav tako naj starejši ob poledicah ne zapuščajo doma oz. nujne opravke zdoma opravijo v družbi svojcev. Včasih se zgodi, da starostnika, ki živi sam in si ob padcu zlomi kolk, v bolnišnico pripeljejo šele po dnevu ali dveh po posredovanju gasilcev, saj je obležal in se ni odzival na klice svojcev. Zato naj imajo starostniki mobilni telefon ali kakšno drugo napravo za klic prve pomoči zmeraj pri sebi.
Poškodovanca čim manj obremenjujmo
Vsaka poškodba je za človeka šok, posebej pri starostnikih, ko se zlom pridruži že prisotnim boleznim. Poškodovanega (še posebej ob prometni nesreči) najprej umaknemo na varen prostor in ga zaščitimo pred nevarnimi dejavniki, na primer pred možnostjo naleta. Ob njem ostanimo mirni, lahko mu ponudimo zdravilo za lajšanje bolečine, običajno paracetamol, zaradi motenj pri strjevanju krvi pa se izogibajmo acetilsalicilni kislini. Prav tako ne dajemo hrane ali tekočine, morda le malo vode. Če bo potrebna operacija, je prav neteščost lahko vzrok za odlog posega, saj mora biti bolnik pred operacijo šest ur brez hrane in pijače. Zato ne doma ne v čakalnicah poškodovanemu ne kupujmo ničesar. Če za vnetja velja, da oboleli predel grejemo, pa poškodbe hladimo. Mrzli obkladek bo lajšal bolečino in preprečil hujšo oteklino.
Celjenje
Zlom se zaceli z nastankom nove kostnine, ki zapolni prazen prostor oz. špranjo med obema deloma kosti. Pri tem je najpomembnejše, da sta odlomka čim bližje v kar se da naravnem položaju. Celjenje traja najmanj štiri tedne, pri starejših še dlje. Mnogokrat je sestavni del zdravljenja po zlomu tudi fizioterapija. Ko je kost enkrat zaceljena, na tem mestu ni pričakovati večje verjetnosti za ponovno poškodbo.
Vsakomur se lahko zgodi
Včeraj drugi, danes mi. Ker se lahko poškoduje vsakdo od nas, se, če smo priča nesreči, ne obrnimo vstran. Do prihoda reševalcev poskušajmo premagati predsodke in nudimo prvo pomoč sami.
ABC
A Zlomljeno kost do prihoda reševalcev oskrbimo z imobilizacijo poškodovanega predela.
B Pri mlajših so kosti bolj prožne, zato zlomi niso tako komplicirani.
C Ko nekdo zaradi poškodbe obleži, zmeraj pomislimo, da se borimo za njegovo življenje, zato se naučimo prve pomoči za laike.
