Tiha bolezen

Ena ženska od treh in en moški od petih v starosti več kot 50 let si bo zlomil kost zaradi osteoporoze. Osteoporoza lahko prizadene vse starostne skupine, najpogostejša pa je pri ženskah po menopavzi. Ali kosti postajajo porozne, ne moremo čutiti ali videti navzven. Večina ljudi ne ve, da ima osteoporozo, dokler se kost ne zlomi. Osteoporoza v večini primerov oslabi vretenca, vendar razen bolečin v hrbtu in znižanja telesne višine ni drugih zunanjih znakov, ki bi opozarjali na bolezen. O bolezni, ki jo imenujemo tudi tiha bolezen, smo za bralce poskušali izvedeti več v pogovoru z Dušo Hlade Zore, dr. med., predsednico Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije.

Avtor: Irena Furlan

Zveza društev bolnikov z osteoporozo združuje bolnike s to boleznijo. Kakšna je vloga Zveze društev?

Zveza društev bolnikov z osteoporozo Slovenije ima sedež v Ljubljani, vendar deluje na področju cele Slovenije. Združuje 17 lokalnih društev s približno 6.000 člani, ki pokrivajo različne slovenske regije. Naši člani niso samo bolniki z osteoporozo, ampak tudi tisti, ki jim osteoporoza posredno ali neposredno ogroža zdravje. Med našimi člani je kar precej takšnih, ki se zavedajo skrbi za svoje zdravje in želijo poskrbeti za svoje kosti, ko so te še zdrave, predvsem pa prve znake bolezni premakniti v pozno starost oziroma jih celo preprečiti. V društvih bolnikov z osteoporozo poteka delo izključno prostovoljno. Društva želijo s svojimi številnimi programi povečati znanje, s katerim se bolnišnice in bolniki lahko rešijo nekaterih predsodkov o bolezni, ki izhajajo iz pomanjkanja informacij, ter zaživijo v okvirih, ki si jih z upoštevanjem svoje bolezni zarišejo sami. V svoj letni načrt uvrstimo izlete, telovadbo, plavanje, nordijsko hojo, … Izvajamo tudi presejalna merjenja mineralne kostne gostote z ultrazvokom v sodelovanju s centri za merjenje mineralne kostne gostote. Pri naših programih ozaveščanja in izobraževanja članov in širše javnosti, kamor štejemo predavanja, izdajanje našega glasila Sončnica in drugih tiskov, spletno stran (www.osteoporoza.si), sodelujejo priznani strokovnjaki. Dejavni smo tudi na mednarodnem področju, kjer smo člani Mednarodne fundacije za osteoporozo IOF, Posvetovalne in Interesne skupine za osteoporozo, ki delujeta pri Evropskem parlamentu. Vsako leto organiziramo v sodelovanju z Mednarodno fundacijo za osteoporozo SVETOVNI DAN OSTEOPOROZE, ki ga obeležujemo 20. oktobra in je namenjen povečanju zavedanja o nevarnostih osteoporoze, tveganjih in preprečevanju te tihe epidemije ter opozarjanju države na težave in probleme bolnikov z osteoporozo. Zveza društev bolnikov z osteoporozo Slovenije si prizadeva, da bi osebam z močno povečanim tveganjem, ženskam po 65. in moškim po 70. letu starosti država zagotovila brezplačno prvo merjenje kostne gostote. Veliko se govori o dodatnih stroških, vendar, če navedemo podatek, da oskrba zloma kolka v Sloveniji stane tudi do 6.300 €, naši zdravniki pa obravnavajo letno okrog 2.500 takih zlomov, je pomislekov o stroških pravočasnega odkrivanja in zdravljenja osteoporoze že manj.

Kaj je osteoporoza?

Osteoporoza je stanje znižane kostne gostote in spremenjene mikrozgradbe kostnega tkiva. Posledica teh sprememb so krhke kosti, poveča se nevarnost zlomov. Osteoporoza je najpogostejša pri starejših ženskah, vendar tudi moški niso izvzeti. To nam potrjuje tudi podatek, da bosta zlom zaradi osteoporoze utrpela vsaka tretja ženska in vsak peti moški.

S katerimi simptomi se kaže osteoporoza?

Osteoporoza poteka tiho, ne boli in ne povzroča nobenih težav. Šele prvi zlom je opozorilo, da je nekaj narobe. Značilno za osteoporozne zlome je, da nastanejo že ob manjših obremenitvah ali padcih. Najpogostejši so zlomi zapestja, vretenc in kolka.

Osteoporoza je pomembno zdravstveno vprašanje. Kakšni so stroški in zapleti zaradi zlomov?

Osteoporoza ponavadi pride brez opozorila in je ena najpogostejših, a najmanj prepoznanih bolezni v EU, čeprav v svetu in tudi pri nas dobiva razsežnosti epidemije. Statistika kaže, da si bo do svojega 80. leta starosti zaradi neprepoznane in nezdravljene bolezni kost zlomila vsaka tretja ženska in vsak peti moški. Bolezen ne pomeni le težav za bolnika, temveč tudi za državno blagajno, saj se bodo stroški zdravljenja v naslednjih petdesetih letih zaradi staranja prebivalstva brez učinkovite preventive bolezni enormno povečali. Svetovna zdravstvena organizacija je za leto 2000 ugotovila, da so stroški zdravljenja osteoporoznih zlomov v Evropski uniji znašali 30 milijard evrov, a da se bo že leta 2020 ta vsota podvojila. Zlomi so neželena posledica osteoporoze in težave, ki jih spremljajo, so lahko zelo hude. Najtežje so posledice zloma kolka, saj jih po zlomu kolka mnogo ne preživi prvega leta po poškodbi, številni nikoli več ne shodijo, kar močno spremeni kakovost življenja poškodovanca in družine. Zlomi vretenc, ki so najbolj pogosti, a najmanj prepoznavni, povzročijo zmanjšanje telesne višine, ukrivljenost hrbtenice, težave z dihanjem in bolečine v križu.

Kako osteoporozo odkrijemo?

Vemo, da osteoporoza ne povzroča nobenih težav, dokler se kost ne zlomi. Osnovna preiskava za določitev osteoporoze je preiskava z napravo DXA. To je posebna naprava, ki deluje na podlagi rentgenskih žarkov, vendar je sevanje izredno majhno. Z DXA merimo kostno gostoto kolka in hrbtenice. Preiskava je zanesljiva, neboleča in hitra. Dostopnost DXA aparatov je v Sloveniji velika. Tudi z ultrazvokom lahko merimo kostno gostoto. Rezultati teh meritev lahko izključijo osteoporozo, žal pa samo na osnovi ultrazvočnih rezultatov ni mogoče zanesljivo postaviti diagnoze, se odločiti glede zdravljenja in ga ustrezno spremljati. Ultrazvok je primeren predvsem za presejalno testiranje, za določanje oseb, ki so v večji nevarnosti za nastanek osteoporoze in s tem zlomov.

Kateri so vzroki oziroma dejavniki tveganja za pojav bolezni? Katera zdravila škodijo kostem? In kako je z zdravljenjem z glukokortikoidi?

Vseh vzrokov za nastanek osteoporoze še ne poznamo, poznamo pa nekatere dejavnike, ki povečajo tveganje za njen nastanek. Dejavnike tveganja razdelimo v dve skupini: tiste, na katere ne moremo vplivati (starost, spol, dednost, predhodni zlomi, rasa, zgodnja menopavza, nekatere bolezni in dolgotrajno zdravljenje z nekaterimi zdravili), in tiste, na katere lahko vplivamo (alkohol, kajenje, nizka telesna teža, nepravilna prehrana, premalo vitamina D, bolezni prehranjevanja, premalo gibanja in pogosti padci). Zdravila so eden od dejavnikov tveganja za razvoj osteoporoze. Glukokortikoidi, ki jih uporabljamo za zdravljenje astme, artritisa, vnetnih bolezni črevesja, bolezni jeter, ledvic in pljuč, so še posebej nevarni. Omeniti velja še hormone ščitnice v velikih odmerkih, novejša zdravila proti depresiji, nekatera zdravila za zdravljenje raka prostate, raka dojke, heparin, zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni in dolgotrajno zdravljenje z visokimi odmerki zdravil proti želodčni kislini. Znižanje mineralne kostne gostote lahko povzročijo tudi zdravila, ki se kot inhalatorji uporabljajo v zdravljenju astme in vsebujejo kortikosteroide, še zlasti, če jih uporabljamo v velikih odmerkih in dolgo časa, vendar so pri njih stranski učinki mnogo redkejši kot pri oralnih kortikosteroidih. Zelo pomembno je, da bolnika, ki redno uporablja ta zdravila, o tem poučimo in da ima predpisan najmanjši učinkovit odmerek.

Katere bolezni spremlja osteoporoza?

O sekundarni osteoporozi govorimo, kadar spremlja druge bolezni. Najpogostejše so: nezadostno delovanje spolnih žlez pri ženskah in moških, bolezen ščitnice, ki izloča preveč hormona, vnetna obolenja črevesja, prevelika aktivnost nadledvičnih žlez, celiakija, revmatoidni artritis, ledvične bolezni, presaditev organov, anoreksija nervoza, jetrne bolezni, bolezni kostnega mozga.

Kako zdravimo osteoporozo?

Zdravljenje osteoporoze je usmerjeno predvsem v preprečevanje zlomov in ponovnih zlomov. Ko nam zdravnik pove, da imamo osteoporozo in o možnostih zdravljenja, vsi najprej pomislimo na zdravila, ki nam jih bo predpisal. Vendar za uspešno premagovanje bolezni samo zdravila niso dovolj. Najpomembnejši so splošni ukrepi: dovolj gibanja, uravnotežena prehrana, izogibanje slabim navadam in razvadam. Pomembna je tudi zadostna količina kalcija in vitamina D. In šele nato pridejo na vrsto zdravila. Zdravila za zdravljenje osteoporoze delimo v tri skupine: tista, ki zavirajo razgradnjo kosti, tista, ki spodbujajo gradnjo kosti, in tista, ki delujejo na obe fazi. Zdravljenje osteoporoze je dolgotrajno, bolnik mora predpisana zdravila redno jemati in upoštevati navodila. Torej je sodelovanje bolnikov še kako pomembno, čeprav zdravniki ugotavljajo, da je sodelovanje bolnikov, zlasti bolnic, večkrat vprašljivo. Mnogi se sprašujejo, zakaj bi še jemali zdravila, če jih nič ne boli, ne vedo, če kaj pomagajo, preveč pa je tudi takih, ki opustijo zdravila že po letu dni in potem pride do zlomov.

Kako preprečujemo osteoporozo? Kakšna je vloga kalcija in vitamina D? Kaj pa magnezija?

Osteoporoza je ena tistih bolezni, ki se prikradejo potiho in udarijo nenadno. Posledice so lahko usodne. Glavni krivec za bolezen smo tudi mi sami. Z večjo skrb za zdravje, ko so naše kosti še zdrave, bi zlahka premaknili prve znake bolezni v pozno starost ali jih celo preprečili. Zelo pomembno je, da vemo, da lahko veliko naredimo sami s preprostimi ukrepi, kot so opustitev kajenja in alkohola, redna telesna vadba in pravilna prehrana z zadosti kalcija in vitamina D.

Kalcij je najpomembnejša rudninska snov, ki se vgrajuje v kosti in jim daje trdnost. Če ga ni dovolj, postanejo kosti krhke in lomljive. Večina (99 %) telesnega kalcija je v kosteh, en odstotek pa ima pomembno vlogo pri delovanju mišic, živcev, srca in pri številnih kemičnih procesih. Telo potrebuje največ kalcija v dobi rasti. Pomemben je tudi v zrelih letih, saj ženske in moški po 50. letu potrebujejo do 1.200 mg kalcija na dan. Najbolj zaželeno je, da zaužijemo čim več kalcija s hrano, npr. s posnetim mlekom – 3 skodelice in mlečni izdelki, sadje in zelena listnata zelenjava. Včasih, ko organizem s hrano ne dobi dovolj kalcija, pa je kalcij treba nadomeščati tudi s preparati, ki vsebujejo kalcij.

Vitamin D je nujen za mnoge procese v organizmu in je pomemben za ohranjanje zdravja. Pomanjkanje vitamina D povzroča: nezadostno absorpcijo kalcija, zmanjšano mineralno kostno gostoto in povečano tveganje za zlome, zmanjšano mišično moč in odpornost proti okužbam ter povečanje pogostnosti padcev. Vitamin D nastaja v koži pod vplivom sončnih žarkov. Zadošča, če vsak dan izpostavimo soncu obraz in roke do komolcev za 15 minut. Čim svetlejša je koža, tem več vitamina D nastane. Krema za sončenje z zaščitnim faktorjem, steklo, obleka in onesnažen zrak zelo zmanjšajo nastajanje vitamina D v koži. Sposobnost nastajanja vitamina D se zmanjšuje tudi s staranjem in večini starejših bolnikov in tistim, ki niso dovolj na soncu, je treba vitamin D dodajati v obliki zdravil, ker ga s hrano dobimo veliko premalo. Enako velja tudi za bolnice in bolnike, ki se zdravijo zaradi osteoporoze.

Tudi magnezij ima svojo vlogo pri vzdrževanju trdnosti kosti. Njegovo pomanjkanje lahko neugodno vpliva na vse faze razgradnje in tvorbe kosti. Magnezij uravnava prenos kalcija ter deluje na hormone in druge dejavnike, ki uravnavajo metabolizem kosti. Preprečuje tudi nalaganje kalcija v ožilju in mehkih tkivih.

Kdo naj opravi meritev kostne gostote?

Kdor, ki bo na eno izmed vprašanj »Vprašalnika o dejavnikih tveganja« odgovoril pritrdilno.

Če ste na katerokoli od vprašanj odgovorili z DA, potem obstaja verjetnost, da boste zboleli za osteoporozo in je priporočljivo, da se posvetujete z izbranim zdravnikom.

Oktober, 2010