Iščite po prispevkih
Avtorica: Alja Gogala
Velika težava je tudi kronična mišična napetost in nepravilen dih, ki je pogojen z današnjim načinom življenja. Težave s hrbtenico zahtevajo celosten, v hujših primerih pa tudi individualen pristop, ki ga zagovarja tudi Blaž Bertoncelj, mednarodni učitelj joge, somatski gibalni pedagog ter ustanovitelj dveh joga centrov v Ljubljani, Devi in Parinama. Z njim smo se pogovarjali o pristopih, ki pripomorejo k ohranjanju zdrave hrbtenice.
Za zdravje hrbtenice je bistveno, da so mišice trupa, ki omogočajo gibanje hrbtenice, dovolj močne, vzdržljive, sam pa rad uporabljam tudi izraz odzivne. Danes se namreč večina terapevtskih in športnih programov, ki se preventivno ali kurativno posvečajo zdravju hrbtenice, osredotoča predvsem na krepitev mišic. To je vsekakor eden od pomembnih dejavnikov, ki vpliva na zdravje hrbtenice. Na zdravo delovanje hrbtenice pa pomembno vpliva tudi sprostitev mišic. Če so naše mišice kronično napete, so ravno tako nefunkcionalne, kot če so slabo okrepljene. Močne hrbtne in trebušne mišice omogočajo stabilnost hrbtenice, kar preprečuje bolečine. Vendar za bolj funkcionalno gibanje in držo telesa morajo naši možgani mišice tudi primerno sprostiti.
Danes se na težave s hrbtenice pogosto gleda zgolj z mišično-skeletnega vidika. Sam pa v individualnem ali skupinskem pristopu poudarjam učenje, ki se nanaša na živčni sistem in obvladovanje stresa. Negativni stres je namreč tisti, ki povzroča skrčenost mišic in ta lahko, kljub izvajanju vaj za krepitev hrbtnih ali pa trebušnih mišic, vodi k težavam in nestabilnosti hrbtenice. Gre torej za notranji, globinski vzrok, ki pa je precej neotipljiv in pogosto spregledan. Lažje je objektivno opazovati dogajanje na ravni mišic in okostja, kot pa gledati na človeka z bolečinami celostno.
Negativni stres ustvarja motnje v delovanju avtonomnega in somatskega živčnega sistema. To preprečuje samozdravilne procese telesa in uma. Pri svojem delu opažam, da imajo ljudje danes preveč aktiven del avtonomnega živčnega sistema, ki se imenuje tudi simpatični sistem. Ta nam ne dopusti sprostitve in to negativno vpliva na psihosomatsko zdravje človeka kot celote. Tudi notranji organi vplivajo na zdravje hrbtenice. Vemo pa, da so vse pomembne fiziološke funkcije pod vplivom avtonomnega živčnega sistema.
Kadar smo notranje čustveno nestabilni, se bo tudi telo odzvalo z večjo nestabilnostjo in ranljivostjo. Sam večkrat poudarjam, da ljudje nismo ustvarjeni za kronični stres. Tudi nobena žival v naravi ne živi v kroničnem stresu, s tem se soočajo le živali v ujetništvu in te imajo pogosto podobne težave kot ljudje. S stresom se seveda soočamo vsi in ta je lahko tudi stimulativen. Težava nastane, ko smo podvrženi preveliki količini kroničnega stresa, s katerim se ne znamo soočiti. Ta nato povzroči, da izgubimo stik s samim seboj. Ko smo pod stresom, nismo ‘pri sebi’ in takrat izgubimo samozavedanje ter stik s svojo hrbtenico. Ljudje, ki so bolj osredotočeni in znajo usmerjati stres in tako samega sebe, veliko bolj učinkovito izvajajo unikatne vaje, ki jih učim. Posamezniki, ki so bolj nervozni in nimajo dovolj koncentracije, potrebujejo več časa. Stres vpliva tudi na to, da neprimerno uporabljamo svoje telo čez dan. Tehnike, ki izhajajo iz somatike in joge pa so namenjene temu, da začnemo zavestno čutiti sebe in s tem tudi svojo hrbtenico.
Tudi dih je povezan s samozavedanjem in z obvladovanjem stresa. Bolj kot smo sposobni optimalnega in lahkotnega diha, bolj bomo lahko izločili posledice stresa iz svojega sistema. Torej iz našega telesa in uma. Zelo pomemben je tudi temeljit izdih, ki blago skrči naše trebušne mišice in s tem vpliva tudi na stabilnost spodnjega dela hrbtenice. Problem sodobnega človeka je, da ne izdihujemo dovolj, kar vpliva na slabo odzivnost trebušnih mišic, ob tem pa tudi na zadrževanje negativnih čustev.
Dr. Thomas Hanna – v njegovi šoli somatike sem se učil v Kaliforniji – je skoval izraz SMA, ki opisuje senzorno-motorno amnezijo. Ta pomeni, da v primeru kroničnih mišičnih napetosti možgani ne morejo jasno komunicirati s specifično mišično skupino. Pojavi se t. i. nevromišična motnja, pri čemer razumsko želimo sprostiti določeno mišico, vendar naše telo tega ni sposobno narediti. V tem primeru ni vedno nujno, da nam bodo pri sprostitvi mišic v pomoč klasično raztezanje in jogijski položaji, ampak bodo bolj primerne vaje s področja somatike.
Izraz izhaja iz grške besede »soma«, ljudje pa ga danes pogosto interpretirajo zgolj kot »telo«. Sam razumem somatiko precej globlje. Gre za telo, v katerem prebiva moja zavest in duhovna esenca, ki telo uporablja za gibanje in izražanje. Sam ne ločujem med telesom, umom in zavestjo, ker je vse to prepleteno, čeprav se danes ljudje pogosto poistovetimo zgolj s telesom, z mislimi ali s čustvi.
Somatika je splošen izraz za različne vrste vaj, pri katerih zavestno in funkcionalno uporabljamo svoje telo, da bi izboljšali stik s telesom in zmanjšali kronično mišično napetost. Moje poučevanje somatike in vaj je posebno, saj vključujem različna znanja, izkušnje in pristope. Letos poleti sem se v ZDA dodatno izobraževal na področju bio feedbacka. To je precej nepoznani znanstveni pristop, kjer s pomočjo napredne tehnološke opreme individualno pomagamo ljudem uvideti, kako sta naš um in dihanje povezana z našim zdravjem in s počutjem. Osnovno sporočilo joge in somatike je identično. Vsakdo si lahko pomaga sam! Bistveno bolj, kot si morda mislimo.
To sta dva ločena in precej različna programa, ki sta namenjena različnim posameznikom. Program Zdrava hrbtenica, ki ga izvajamo v Parinami in traja deset tednov, je namenjen posameznikom z večjimi težavami. V njem poučujem nenasilne in varne vaje za hrbtenico, kar je sicer tudi pristop, ki ga zagovarjamo v jogi. Treba je poudariti, da je v jogi narava vaj drugačna. V Parinama somatiki se vaje večinoma izvajajo na tleh, zavestno in počasi. Izhajajo iz tradicije somatike, joga terapije in kinezioterapije. Vaje so usmerjene v sprostitev, v manjšem obsegu pa tudi v krepitev hrbtnih in trebušnih mišic. V teh vajah ne uporabljamo klasičnih razteznih vaj in ni možnosti poškodb. Naš program Joga za zdravo hrbtenico je primeren za posameznike, ki imajo manjše težave s hrbtenico in ne trpijo zaradi hujših bolečin. Seveda posameznika usmerimo v primeren program na podlagi osebnega posveta. Osebno lahko rečem, da se pri vadbah, ki jih izvajamo v naših centrih, ni poškodoval še nihče.
Naš program Parinama somatika obiskujejo predvsem posamezniki, ki imajo slabo držo telesa, so obremenjeni s stresom in preveč sedijo. Nekateri posamezniki so zelo preventivno usmerjeni, kar seveda spodbujam, ker je veliko lažje ohranjati zdravje hrbtenice, kot pa odpravljanje težav, ker v tem primeru seveda potrebujemo veliko več časa, da pride do rehabilitacije. Programa se udeležijo tudi posamezniki, ki imajo hujše težave, so bili poškodovani ali se soočajo z določenimi težavami, kot je na primer diskus hernije. V določenih primerih svetujem individualno obravnavo, saj sem tudi usposobljen za somatsko delo na terapevtski mizi.
V izjemnih primerih – ob hudih mišičnih napetostih in postoperativnih stanjih – je potreben individualen pristop, pri čemer se vse vaje prilagodijo stanju posameznika. Opažam pa, da je najboljši učinek dosežen takrat, ko se posameznik udeleži individualnih ur, kjer se naučijo vaje, ki so zanje optimalne, hkrati pa obiskujejo tudi skupinsko vadbo.
Vsekakor, jogijski položaji niso primerni za vsakogar in se strinjam s fizioterapevti, ki v kontekstu varnosti kdaj kritizirajo jogo. Učitelj joge mora biti dobro usposobljen, njegovo učenje pa mora temeljiti na dobrem poznavanju osnov anatomije ter tradicije joge. Le tako lahko namreč izbere tiste vaje, ki bodo posameznika vodile po poti do zdravja in ne k poškodbam. Klasična joga ima namreč veliko raztezanja, kar v primeru bolečin v križu ali vratu vsekakor ni primerno. Splošno jogo pa odsvetujem tudi pri hujših težavah s hrbtenico. V takih primerih je nujno potrebno individualno učenje.
Današnji kolektivni izziv zaradi neuravnoteženega in prehitrega življenja je izguba samozavedanja. To pomeni, da smo zgubili stik s telesom in s tem, kar se dejansko dogaja z nami v našem notranjem, čustveno-duševnem življenju. Za mnogo ljudi je danes bolj pomembno zunanje kot notranje. V službi in v prostem času sedimo neprimerno ter s tem izgubljamo naravne krivine hrbtenice, kar pa oslabi mišice hrbta. Trebušne mišice so zato v napetosti, s tem pa tudi notranji organi. Težava ne nastane, če nekaj časa sedimo v nepravilni drži, vendar pa se težave lahko pojavijo takrat, ko to počnemo deset ur na dan.
Če nam uspe čez dan bolj zavestno in optimalno uporabljali hrbtenico, bomo imeli manj bolečin. Če bi več ljudi vedelo, da z dobro uporabo svojega telesa čez dan samodejno krepijo svojo hrbtenico, sem prepričan, da bi bili na to bolj pozorni. Kadar poskrbimo za dobro gibanje hrbtenice in sedenje čez dan ter se naučimo obvladovati stres, se bodo težave s hrbtenico zagotovo bistveno zmanjšale, tudi pri tistih, ki imajo kronične težave.