Kontrola glukoze je nujna

Vsakdanja kontrola glukoze v krvi je za marsikaterega sladkornega bolnika moteča in odvečna dejavnost, vendar je nujna, če želi spremljati gibanje ravni glukoze in si na podlagi tega pomagati, da doseže ciljno raven, ki omogoča stanje brez hipoglikemij in zadovoljiv način življenja.

Koncentracija glukoze v krvi se tudi pri zdravem človeku ves čas spreminja. Zato je treba upoštevati vse dejavnike, ki vplivajo na vrednost glukoze v krvi in doseči usklajenost med njimi. Najpomembnejši dejavniki med njimi so hrana, ki glukozo zviša, ter telesna dejavnost in inzulin, ki jo nižata. Cilj učinkovitega zdravljenja sladkorne bolezni je stanje vrednosti glikoziliranegaobina pod 6,5 %, stanje brez hipoglikemij, normalna telesna teža, odsotnost kroničnih okvar ter hkrati zadovoljujoč način življenja, poudarja višja medicinska sestra Milenka Poljanec Bohnec, prof. soc. ped., s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, s katero smo se pogovarjali o tem, zakaj je pomembna kontrola nivoja glukoze v krvi.

Avtor: Katja Mohorič

Kaj je glukoza?

Glukoza ali krvni sladkor je eden najpomembnejših virov energije v organizmu. Hrana, ki jo zaužijemo, se v prebavilih razgradi do sestavin, ki se skozi steno črevesja lahko vsrkajo v kri. Škrob in sladkor se razgradita do glukoze oziroma sladkorja v krvi.

Kako in kdo mora meriti glukozo?

Krvni sladkor ali glukozo merimo z glukometrom ali merilnikom glukoze v krvi. Smiselno je, da si merilnik glukoze v krvi nabavijo sladkorni bolniki tipa 2 čim prej po odkritju sladkorne bolezni, da spremljajo morebitna poslabšanja sladkorne bolezni ter pravočasno in ustrezno ukrepajo. Nujno pa je, da imajo merilnik glukoze v krvi vsi sladkorni bolniki tipa 2, ki se zdravijo s peroralnimi antidiabetiki in/ali inzulinom, kjer je potrebno vsakodnevno spremljanje glikemije ter ustrezno ukrepanje s prilagajanjem odmerkov zdravil oziroma prehrane in telesne dejavnosti. Rezultat meritev je odvisen od pravilne uporabe merilnika, kakovosti testnih trakov (rok uporabe, pravilno shranjevanje), kakovosti merilnika, ki zajema natančnost in preciznost merilnika, ponovljivost rezultatov ter enostavnost določanja, pri čemer obstaja manjša možnost človeških napak.

Kdaj jo merimo?

Osnovni dnevni profil ravni glukoze v krvi določajo vrednosti, dobljene pred glavnimi obroki in spanjem. Še natančnejši vpogled daje popoln dnevni profil ravni glukoze, ki ga poleg njene vrednosti pred obroki in spanjem dopolnjujejo še meritve ravni glukoze v krvi po obroku hrane (90–120 minut po začetku obroka). Naštete vrednosti so informacija o primernosti odmerka kratkodelujočega in ultrakratkodelujočega inzulina ter ustreznosti zaužitega obroka. Raven glukoze krvi je treba določiti pri vseh spremembah počutja. Vrednosti glukoze v krvi na tešče so merilo za učinek srednjedolgodelujočega inzulina zvečer, meritve pred obroki za prehodni odmerek kratkodelujočega in jutranjega srednjedolgodelujočega inzulina, pa tudi za določanje naslednjega odmerka kratkodelujočega inzulina.

Kako poteka merjenje?

Preden sladkorni bolnik začne uporabljati merilnik glukoze v krvi, je zaželeno, da mu strokovni delavec ali edukator pokaže in razloži rokovanje z merilnikom in s samosprožilcem za zbadanje v prst. Razložiti mu mora način menjave lancet in povedati, kolikokrat jih sme uporabiti pri zbadanju v enem dnevu, pod pogojem, da zbada samo sebe. Na prstih obeh rok je treba najti primerna vbodna mesta, pri čemer je treba paziti na higieno rok. Bolnik se zbada v prste obeh rok.

Doma je zadosti, če si bolnik pred izvedbo meritve umije roke s toplo vodo in z milom ter jih dobro osuši, da ostanki vode na koži ne bi vplivali na meritev. Sledi vbod v prst in odčitanje izmerjene koncentracije glukoze v krvi. Nato bolnik odloži porabljeno lanceto in odpadne testne lističe in vpiše izmerjeno koncentracijo glukoze v krvi v dnevnik samokontrole. Stopnja pogostnosti izvajanja kontrole glukoze doma je odvisna od ciljne stopnje urejenosti in vrste zdravljenja sladkorne bolezni. Pomembno je poudariti, da je treba dnevnik samokontrole vedno prinesti s seboj na kontrolne preglede pri zdravniku ali na posvete k edukatorju.

Ali lahko vbadamo tudi na druga mesta?

Navadno zbadamo v konice prstov, ker so dobro prekrvavljene, a ker so tudi dobro oživčene, nas to boli. Strokovnjaki so ugotovili, da je možno kapljico krvi odvzeti tudi z drugih mest, kot so nadlaket, podlaket, koren palca, stegno in trebuh, vendar je merjenje koncentracije glukoze v krvi na drugim mestih lahko nezanesljivo, saj je hitrost krvnega obtoka v primerjavi s prsti 3- do 5-krat manjša. Zato se izmerjena koncentracija glukoze v krvi na prstih in z ostalih omenjenih mest razlikuje, kadar se koncentracija glukoze v krvi hitro spreminja, in sicer je to po obroku hrane, med telesno dejavnostjo, med boleznijo, stresom in ob čustvenih reakcijah. Prav tako merjenje koncentracije glukoze v krvi iz drugih mest ni dovolj zanesljivo, kadar sumimo na hipoglikemijo, pri bolnikih, ki ne čutijo opozorilnih znakov hipoglikemije, kadar je minilo dve uri po vbrizganju inzulina in po obroku hrane.

Kakšna je natančnost merjenja z merilniki?

Več kot 40 % napačnih rezultatov meritev z merilniki je posledica tega, da mnogi uporabniki ne kodirajo svojih naprav. Zato je treba paziti, da se merilnik kodira, če je to potrebno, in da se ga pripravi na določeno serijo testnih trakov. Merilnik se kodira tako, da se vanj vstavi kodo, ki je priložena v vsaki škatli s testnimi trakovi. V nasprotnem primeru bodo izmerjene vrednosti glukoze v krvi napačne. Danes je na tržišču mnogo merilnikov in večina jih je enostavnih za rokovanje. Določanje ravni glukoze v krvi izvedejo v zelo majhnih vzorcih krvi, rezultate pa dobimo v zelo kratkem času. Nekateri merilniki izračunajo in shranijo podatke 14 ali 30 dnevnih povprečij, možne so tudi povezave z osebnim računalnikom, shranjevanje do 300 ali več meritev in podobno.

Kakšna mora biti vrednost glukoze?

Slovenske smernice za zdravstveno oskrbo bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 iz leta 2007 določajo, da je glavni cilj ustrezna dolgoročna urejenost hemoglobina pod 6,5 %. Glikemija je idealno urejena, ko je bolnik brez hipoglikemij in je vrednost glukoze v krvi na tešče med 4 in 6 mmol/l, pred glavnimi obroki med 5 in 6 mmol/l, po obrokih do 8 mmol/l, pred spanjem pa nekoliko večja, 6 do 7 mmol/l, saj obstaja ob manjših vrednostih večja možnost nočne hipoglikemije.

Glikemija je zadovoljivo urejena, kadar so vrednosti glukoze v krvi pred obroki manjše od 8 mmol/l, po njih pa ne presegajo 10 mmol/l. Taka urejenost je primerna za bolnike, ki ne čutijo znakov hipoglikemije in pri katerih je verjetnost hipoglikemične kome velika. Starejši bolniki potrebujejo kontrolo na tešče in ob vseh spremembah počutja. Dopustne vrednosti na tešče so do 10 mmol/l in pred obroki 15 mmol/l.

Zakaj je treba voditi dnevnik?

Ob merjenju glukoze v krvi je treba pisati dnevnik zabeleženih vrednosti in tudi glede na njih izvajane prilagoditve zdravljenja. Čeprav merilniki ravni glukoze v krvi shranjujejo določeno število rezultatov, ima dnevnik samokontrole še druge prednosti: preglednost, beleženje sprememb zdravljenja in možnost zapisa spremljajočih dogodkov, ki so vplivali na raven glukoze v krvi. V dnevniku si lahko ogledamo tudi rezultate daljšega obdobja. Podatki za bolnika pomenijo tudi pridobivanje izkušenj o zdravljenju, kar povečuje bolnikovo samostojnost in samozavest. Dnevnik je nepogrešljiv tudi za zdravnika pri odločitvah o spremembah zdravljenja in oceni bolnikove sposobnosti odločanja in pravilnega ukrepanja.

Kdaj se pokaže uspeh merjenja glukoze?

Kadar mora sladkorni bolnik izvajati samokontrolo ravni glukoze v krvi, se njena raven uspešno zniža le tedaj, ko je povezana z izvajanjem drugih ukrepov za uspešno uravnavanje glikemije: če zna bolnik prilagoditi svoje farmakološko zdravljenje (tablete in/ali inzulin) in če upošteva druge dejavnike, ki vplivajo na raven glukoze v krvi, predvsem telesno dejavnost in prehrano. Dobro urejenost je težko doseči tudi zato, ker nanjo vplivajo psihični in socialni dejavniki, uspeh pa je odvisen tudi od kakovostne zdravstvene vzgoje, bolnikove motiviranosti in dojemljivosti ter od natančnosti upoštevanja navodil za ukrepanje v posebnih okoliščinah.

Kdaj je sladkorna bolezen dobro urejena?

Sladkorna bolezen je dobro urejena tedaj, ko je vrednost hemoglobina HbA1c manj kot 6,5-odstotna. Ta je tudi edini pokazatelj resničnega stanja dolgoročne urejenosti sladkorne bolezni. Hemoglobin ali krvno barvilo je beljakovina, ki je normalni sestavni del rdečih krvničk. Hemoglobinov je več vrst. Glikoziliranegahemoglobin (HbA1c) je podskupina hemoglobina v krvi, na katerega je vezana glukoza. Večja kot je koncentracija glukoze v krvi, večji delež hemoglobina je zaradi tega izmerjen.

Del glikoziliranega hemoglobina tako odraža koncentracijo glukoze v krvi v zadnjih 6–8 tednih, in sicer tako natančno, kot če bi merili glukozo v krvi v vsakem trenutku dneva v tem obdobju. Tako nam pove, kako dobro je bila urejena sladkorna bolezen v resnici. Posti in stradanja tako nič ne pomagajo tri dni pred kontrolnim pregledom, v smislu, da bi bolniku ob kontrolnem pregledu le izmerili ta dan nižjo raven glukoze v krvi.

Kaj prispeva k dobri urejenosti sladkorne bolezni?

Inzulin in telesna dejavnost glukozo v krvi vselej znižata, prav tako hrana z ogljikovimi hidrati, peroralna zdravila, kozarec vode in rezina kruha.

Kadar mora sladkorni bolnik izvajati samokontrolo ravni glukoze, se njena raven uspešno zniža le tedaj, ko je povezana z izvajanjem drugih ukrepov za uspešno uravnavanje glikemije: farmakološko zdravljenje, telesno dejavnost in prehrano.

Dobro urejenost je težko doseči tudi zato, ker nanjo vplivajo psihični in socialni dejavniki.

Sladkorna bolezen je dobro urejena tedaj, ko je vrednost hemoglobina HbA1c manj kot 6,5-odstotna.  Ta je tudi edini pokazatelj resničnega stanja dolgoročne urejenosti sladkorne bolezni. Posti in stradanje tako ne pomagajo, da bi bolniku na pregledu merilnik pokazal nizko raven krvnega sladkorja.

Tabela 1: Ciljne vrednosti glukoze v krvi