Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
diabetes, sladkorna bolezen

Ukrepi zaradi epidemije covid-19 so otežili tudi dostop do obravnave ljudi s kroničnimi boleznimi, kot je sladkorna bolezen, priznavajo naši sogovorniki. Na nekatere stvari nimamo vpliva, toda kaj pa lahko ljudje s sladkorno boleznijo, posebej starejši bolniki, storijo sami, da bo sladkorna bolezen čim bolj pod nadzorom in brez zapletov?

Avtorica: Lucija Petavs

Medicinske študije so pokazale, da so ljudje s sladkorno boleznijo bolj nagnjeni k zapletom ob okužbi s koronavirusom ter imajo večjo verjetnost za hospitalizacijo ob okužbi. Zato je bilo logično, da so diabetologi ob epidemiji – in do neke mere ti ukrepi še vedno veljajo – to ranljivo populacijo čim bolj zaščitili pred vstopanjem v ambulante in bolnišnice po nepotrebnem. Hkrati pa so se bali še ene posledice omejenega dostopa do oskrbe: tega, da bodo ljudje zaradi ukrepov epidemije imeli slabše urejeno sladkorno bolezen, čeprav je večina diabetoloških oddelkov in ambulant po Sloveniji v času epidemije in po njej oskrbo dobro organizirala.

Sladkorna bolezen ne počiva

Za okužbo z novim virusom so bolj dovzetni in ob okužbi tudi bolj ogroženi ter ranljivi prav starejši ljudje s sladkorno boleznijo tipa 2, po navadi še z drugimi, sočasnimi boleznimi. Diabetologi so že ob nastopu ukrepov zaradi epidemije opozarjali ljudi s sladkorno boleznijo, naj še bolj dosledno skrbijo za urejeno glikemijo in se gibajo. Številke v zvezi s smrtnostjo (in invalidnostjo) so namreč neusmiljene ne le pri covid-19, ampak predvsem, ko gre za ljudi s sladkorno boleznijo z zapleti na malih in velikih žilah.

Imejte sladkorno bolezen pod kontrolo!

Ljudje s sladkorno boleznijo imajo večjo možnost, da doživijo srčno-žilni zaplet, za nastanek kronične ledvične bolezni ter zapletov, kot sta diabetična slepota in diabetično stopalo. Zlasti če njihova sladkorna bolezen ni pod nadzorom. »Sladkorna bolezen potrebuje kontinuirano spremljanje, potrebni so od dve do tri merjenja glikiranega hemoglobina na leto in redna letna preventivna presejanja (diabetična noga, retinopatija, ledvična in lipidna funkcija …). Zato je nujno, da ljudje resnično še bolj pazijo na vrednost glukoze v krvi, na prehrano in dovolj gibanja kljub izolaciji in omejitvam življenja,« poudarja vodilni slovenski diabetolog prof. dr. Andrej Janež.

V Italiji eksplodirale amputacije

Kako je zaprtje države vplivalo na zaplete sladkorne bolezni, morda najbolje pokaže italijanski primer. Število amputacij se je med nacionalnim zaprtjem zaradi epidemije močno povzpelo po tem, ko je v italijanske bolnišnice na najbolj prizadetih območjih prišlo veliko ljudi z gangrenami. Motnje v oskrbi diabetične noge so povzročile resne zaplete. »Zaprtje zaradi epidemije covid-19 je imelo zelo škodljiv vpliv na tveganje za amputacije predvsem zaradi motenj pri oskrbi diabetične noge in malega žilja nog, rezultat pa sta bila zapoznela diagnoza in zdravljenje,« so zapisali italijanski zdravniki, ki so pojav tudi raziskali. Kot so opozorili, je večje tveganje za amputacije, ki so ga opazili med zaprtjem zaradi covid-19, potrdilo, da je za preprečitev najslabših izidov, ki močno okrnijo kakovost življenja ljudi, potrebna primerna in časovno usklajena oskrba oseb z diabetično nogo.

Dobra organizacija diabetološke oskrbe med epidemijo

Približno 110 tisoč ljudi je v Sloveniji, ki se zdravijo z zdravili za zniževanje glukoze v krvi, diabetologi pa poudarjajo, da jih je nekaj tudi neodkritih. Slovenski diabetološki oddelki in ambulante so se tudi v času divjanja koronavirusa povečini odlično organizirali, kar so nam potrdili tudi v zvezi društev sladkornih bolnikov. Ena od zgledno organiziranih je tudi diabetološka ambulanta v ZD Koper, kjer za ljudi s sladkorno boleznijo skrbi diabetologinja Jana Komel.

Diabetolog skoraj bolje dosegljiv kot družinski zdravnik

Kot je povedala, kljub uradnemu zaprtju ambulante nikakor niso izpustili bolnikov, za katere so presodili, da jih morajo sprejeti. Ljudi z nenadnimi poslabšanji so jemali tudi brez napotnic in storitve normalno šifrirali, kar je bilo v času epidemije tudi uradno dovoljeno. »Ljudje, ki so iskali pomoč, so bili resnično obupani. Šlo je za ketoacidoze, hiperglikemije ter druga poslabšanja, med njimi tudi novoodkrite primere sladkorne bolezni,« je povedala dr. Komelova.

Dokler je epidemija trajala, napotnic niso zahtevali, prav tako so se napotnice, ki so veljale v času epidemije, samodejno podaljšale do julija. Zdaj pa bolniki večkrat potarnajo, da težko pridejo do svojega zdravnika. »Skoraj smo postali bolj dosegljivi kot družinski zdravniki,« pravi dr. Komelova. Kot je povedala, so med epidemijo sicer z zdravniki družinske medicine odlično sodelovali, saj so imeli med kolegi kar veliko posvetov.

Redni pregledi nujni, kot tudi preventiva

Čeprav se bojite okužbe s koronavirusom, več kot enega kontrolnega pregleda ni pametno izpustiti, opozarja diabetologinja. Kot je dejala, so skupaj z dr. Karin Kanc iz ljubljanske diabetološke ambulante jazindiabetes iskali inovativne možnosti, kako bi od ljudi, ki si ne upajo na kontrole, kri za laboratorijski pregled prejemali po pošti v posebnih epruvetah. Diabetologi se tako kot drugi specialisti, denimo kardiologi, bojijo tudi posledic zastale preventive. Dejavnosti, kot so denimo presejalni testi za diabetično slepoto, kamor napotujemo naše bolnike, so zastale, opozarjajo diabetologi.

Do zdravnika pogosto ne moreš. Kaj se dogaja v sistemu in kaj pričakovati?

Da so bolniki postali kolateralna škoda ukrepov proti covidu-19 – pandemija je razgalila šibkosti v zdravstvenih sistemih povsod po Evropi – že opozarjajo številna društva bolnikov. »Sistemskega čakanja preprosto ne moremo rešiti,« pravita zastopnici pacientovih pravic iz Raven na Koroškem in Maribora, Milena Pečovnik in Adela Postružnik. »Težave, ki so nastajale med epidemijo, smo mirno reševali, vsi so se zelo trudili. Zavedamo se omejitev pri izvajalcih, je pa resnično strašen problem spoštovanje pacientovega časa in obupno dolgi roki za preglede. Tega problema ne zmoremo rešiti. Če specialista ni, ga ni,« na sistemski problem pomanjkanja kadrov opozarja Pečovnikova. Postružnikova pa pravi, da v sedanjih razmerah tistim bolnikom, predvsem starejšim, ki se ne znajdejo, so v stiski zaradi bolezni in jih izvajalci pogosto na hitro »odpravijo« s telemedicino, svetujejo, naj pisno prosijo za dodelitev termina pri zdravniku.

Ne spreglejte

V Sloveniji vsako leto odkrijejo 1400 novih primerov raka dojk, od tega je 6 do 8 % primarno razsejanega raka. Ta
Preberi več
Dojenje je za dojenčka najboljša izbira Dojenje je za dojenčka najboljša izbira. Za dojenčka materino mleko predstavlja optimalno prehrano, ki
Preberi več
Brez čakanja, s popolno organizacijsko podporo ter v mreži zanesljivih in strokovnih izvajalcev Oguljena fraza, star pregovor, ki smo ga
Preberi več
prepoznajte KVČB
Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) je imunsko pogojeno vnetje prebavnega trakta. Gre za kronično, napredujočo bolezen, ki ima različno dolga
Preberi več
Revmatoidni artritis je kronična vnetna avtoimunska bolezen, ki prizadene sklepe, vezivno tkivo, mišice in kite. Pojavi se lahko v kateri
Preberi več
Slovenska tiskovna agencija je v sodelovanju s Slovenskim združenjem bolnikov z limfomom in levkemijo (L&L) v maju pripravila spletni dogodek L&L INFO
Preberi več
Sončenje in tudi vsakodnevni vpliv UV žarkov ima pomemben vpliv na zdravje in izgled vaše kože danes in čez  desetletja.
Preberi več
luskavica
Luskavica oziroma psoriaza je kronična vnetna bolezen kože. V nasprotju s prepričanjem nekaterih nikakor ni nalezljiva. Za njo zboli od
Preberi več