Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Zavedanje o pomembni vlogi mikroorganizmov v črevesju za splošno zdravje in nekatere bolezni narašča. Narašča tudi znanje o možnostih vplivanja na sestavo bakterijske črevesne flore s probiotiki in prebiotiki. Probiotiki so mikroorganizmi (največkrat bakterije), ki se nahajajo v prehrani in imajo številne ugodne učinke za naše zdravje. V prehranski pridelovalni industriji se uporabljajo za fermentacijo mlečnih izdelkov, kot so jogurti, siri … Le nekatere bakterije delujejo kot probiotiki. Vsi probiotiki nimajo enakih učinkov ‒ njihova vloga je specifična: nekateri pozitivno vplivajo na imunski sistem, nekateri pomagajo pri driski.

Kaj so probiotiki?

V našem telesu in na njem je prisotno mnogo bakterij, ki so pomembne za ohranjanje splošnega zdravja in predstavljajo t. i. črevesno mikrobioto, to je normalna bakterijska črevesna flora. To so koristne, nujno potrebne bakterije. Njihove naloge niso le prebava hrane in absorpcija hranilnih snovi iz hrane, temveč tudi preprečevanje naselitve in razraščanja nevarnih mikroorganizmov (patogenih mikroorganizmov), ki povzročajo bolezni, nujne so za vzpostavljanje in spodbujanje obrambne sposobnosti organizma (imunska funkcija), sodelujejo pri sintezi nekaterih vitaminov ter zmanjšujejo verjetnost za pojav alergičnih reakcij.

Tudi probiotiki so koristni mikroorganizmi, zelo podobni bakterijam, ki se nahajajo v prebavnem traktu, in črevesu lastnim bakterijam pomagajo opravljati njihove naloge. Njihova pot do cilja je dolga, prebiti se morajo skozi zgornji prebavni trakt, kjer nanje delujejo številne, za njih škodljive snovi. Zato morajo biti probiotične bakterije odporne proti želodčni kislini, žolčni kislini in encimom, ki nanje prežijo v želodcu in črevesu. V čim večjem številu morajo prispeti na mesto delovanja, sposobne morajo biti rasti v okolju brez kisika in ter hkrati ne povzročati škode človeškemu organizmu. Ko pridejo na cilj, se v črevesni sluznici pričnejo razmnoževati in opravljati svoje naloge.

Zgoraj naštetim pogojem ustrezajo predvsem bakterije iz rodu laktobacilov in bifidobakterije. To so t. i. mlečnokislinske bakterije, ki razgrajujejo zaužite ogljikove hidrate (sladkorje) in jih pretvarjajo v mlečno kislino. Mlečna kislina niža pH v črevesu ter s tem ustvarja pogoje, ki preprečujejo rast škodljivih (patogenih) bakterij. Obstaja veliko podvrst bifidobakterij in laktobacilov, le nekatere med njimi imajo probiotične učinke, a učinki različnih probiotičnih bakterij niso enaki. Zdravju koristno, probiotično funkcijo imajo tudi nekatere glive, npr. Saccharomyces bolulardii.

Vloga probiotikov

V črevesu se nahaja kompleksen imunski sistem, ki je pomemben za ravnovesje črevesne mikroflore. V prebavnem sistemu se namreč telo neprestano srečuje s snovmi iz okolja, kot so hrana, zdravila, bakterije, virusi. Celice imunskega sistema prepoznajo in uničijo snovi, ki bi organizmu lahko škodovale, ter s tem preprečijo vdor škodljive snovi oz. mikroorganizma v telo. Kadar pride do porušenja normalne črevesne bakterijske flore, se telo odzove z bolezenskimi simptomi. Na sestavo in ravnovesje črevesne mikroflore vplivajo nezdrava prehrana in prekomerno uživanje alkohola, jemanje antibiotikov in drugih zdravil, okužbe, stres.

Probiotiki preko vpliva na prebavni trakt vplivajo celoten človeški organizem. Mehanizmi njihovega delovanja so pestri. S škodljivimi bakterijami se borijo za hrano in za življenjski prostor ter v črevo izločajo snovi z antibiotičnim učinkom, ki preprečujejo rast škodljivih patogenih mikroorganizmov. Tako probiotiki preprečujejo driske, povzročene z rotavirusi in salmonelo. Kadar bolna oseba prejema antibiotično terapijo, lahko antibiotik uniči tudi koristne črevesne bakterije ter bakterije v nožnici, zaradi česar pri uporabi antibiotikov pogosto pride do driske oz. vaginalnega vnetja. Zato se uporaba prebiotikov svetuje za preprečevanje driske in vaginalne okužbe pri zdravljenju z antibiotiki. Probiotiki ugodno vplivajo na težave pri sindromu preobčutljivega črevesja, izboljšajo odvajanje blata in preprečujejo zaprtje. Ljudje z laktozno intoleranco, ki imajo težave pri uživanju mlečnih izdelkov, lahko uživajo fermentirane mlečne izdelke z dodanimi probiotiki, saj ti izboljšajo presnovo laktoze. Odkrili so, da probiotiki zmanjšajo nivo holesterola v krvi ter preprečujejo raka na črevesju. Njihov pozitivni vpliv na imunski sistem zvišuje odpornost črevesa pred okužbo, hkrati pa zavira pretiran črevesni imunski odziv na snovi iz okolja, kar je uporabno pri zdravljenju kronične vnetne črevesne bolezni (Chronova bolezen in ulcerozni kolitis). Dokazan je tudi ugoden vpliv probiotikov za preprečevanje nastanka alergij in z njim povezanih bolezni (atopijski dermatitis, astma). Alergijske bolezni so povezane s spremenjeno črevesno mikrofloro, prav tako nanjo vpliva vrsta poroda (vaginalni ali carski rez), jemanje antibiotikov v prvem letu življenja in prehrana dojenčka (mamino mleko, mlečne formule).

Probiotike preučujejo kot potencialne prehranske snovi, ki bi zaustavile napredovanje bolezni, kot je atopijski dermatitis. Vendar pa bodo morale biti narejene še raziskave za potrditev teh trditev, zato za zdaj pediatri ne svetujejo rutinske uporabe probiotikov pri dojenčkih in otrocih.

Prebiotiki

Če govorimo o probiotikih, moramo omeniti še snovi, ki jim pomagajo delovati. To so prebiotiki, sestavine hrane, ki so za človeka neprebavljive in ustvarjajo primerno okolje za rast in razvoj koristnih mikroorganizmov v črevesu, tudi probiotikov. So hranila za mlečnokislinske bakterije. V naravi jih najdemo v fermentirani sirotki, soku kislega zelja (zeljnici), v radiču, artičokah, pšenici, rži, ječmenu, cikoriji. Kadar je ravnovesje črevesnih bakterij porušeno in okolje ni primerno za obstoj koristnih bakterij, korist prebiotikov nadvlada nad probiotiki, saj morajo biti najprej ustvarjeni ustrezni pogoji za njihovo preživetje.

Kako prepoznamo neravnovesje črevesne mikroflore?

Neravnovesju črevesnih mikroorganizmov pravimo disbioza. Kot smo že omenili, se pojavi pri uživanju antibiotikov, hormonske kontracepcije in drugih zdravil, pri okužbah, stresu ter neustreznem prehranjevanju. Ljudje neravnovesje občutijo kot napihnjenost, napenjanje, imajo vetrove, se jim spahuje, lahko imajo bolečine v trebuhu, so zaprti, utrujeni, imajo ponavljajoče se glivične okužbe. To so nespecifični simptomi in znaki, katerih vzrok lahko najdemo tudi pri drugih bolezenskih stanjih, zato moramo najprej izključiti slednje.

Na kaj moramo biti pozorni pri kupovanju probiotičnih izdelkov?

Danes vemo, da lahko probiotiki učinkujejo le, kadar na mesto delovanja pridejo živi in v zadostni količini. Zato moramo biti pri izboru izdelkov, ki vsebujejo probiotike, previdni. Zadnja desetletja so zelo popularni, vendar pa Evropska agencija za varno hrano (EFSA) še ni izdala dovoljenja za označevanje zdravstvenih trditev o probiotikih na izdelkih. Številni probiotiki imajo dokazane zdravstvene koristi, vendar ne dosegajo zahtev EFSA. Vsaka probiotična bakterija ima določeno funkcijo. To pomeni, da bakterija, ki učinkuje pri zdravljenju infekcijske driske, ni učinkovita pri preprečevanju driske zaradi jemanja antibiotikov. Do tega pride, ker je mehanizem nastanka teh bolezni različen, obenem pa je različno tudi delovanje različnih probiotičnih bakterij v črevesu. S tega vidika se moramo izogibati probiotičnim izdelkom, ki naj bi koristili za vse namene. Najpomembnejše pri izbiri probiotika je, da je probiotični preparat učinkovit za bolezensko stanje, zaradi katerega ga jemljemo. Laična javnost nima ustreznega znanja za lastno presojo o tem, kateri probiotični izdelek bi bil koristen za njihove težave. Svetujemo, da se posvetujete z zdravnikom ali s farmacevtom. Na trgovinskih policah probiotike najdemo predvsem v mlečnih izdelkih (jogurti, kefirji, nekateri siri, fermentirano mleko, sirotka), v kislem zelju, le redki pa vsebujejo zadostno količino probiotikov, ki bi bili učinkoviti. Raje kot te izberite regulirana prehranska dopolnila (tablete, kapsule, praške). V črevesu probiotične bakterije preživijo kratek čas, zato jih je treba uživati dlje, sicer od njih ne bomo imeli kaj dosti koristi. Seveda je vse odvisno od indikacije, zaradi katere probiotike uporabljamo. Za okrepitev imunskega sistema je potrebno večmesečno jemanje, za preprečevanje driske ob jemanju antibiotikov pa teden dni do dva. Probiotiki so varni tudi za novorojenčke in dojenčke, nekoliko moramo biti previdni le pri osebah z oslabljenim imunskim sistemom, saj pri teh vnos živih mikroorganizmov lahko povzroči okužbo.

 

Zanimivosti:

  • Ime probiotik izhaja iz stare grščine (´pro bios´) in pomeni ´za življenje´.
  • Za odkritje probiotikov v začetku 20. stoletja je ruski imunolog Elie Metchnikoff prejel Nobelovo nagrado. K odkritju ga je pripeljala teza, da imajo bolgarski kmetje, ki uživajo napitek iz fermentiranega mleka, daljšo življenjsko dobo.
  • Bifidobakterijo so prvič izolirali iz dečka, ki je bil dojen. Bifidobakterije izločajo antimikrobne snovi, ki ščitijo dojenčka pred okužbami.

 

Maj 2017

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja