Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Astaksantin ima v svoji strukturi kisik, zato se strateško namesti v celične membrane na način, ki ne zmoti osnovne organizacije membrane. Znanstveniki menijo, da bi lahko lovil proste radikale tako na površini membrane kot tudi v njeni notranjosti. Niso ugotavljali, da bi lahko sam deloval prooksidativno. Astaksantin se je kot učinkovit izkazal pri lovljenju nestabilne in reaktivne kisikove spojine, imenovane singlet kisik. V in vitro študiji so proučevali učinkovitost astaksantina v boju zoper singlet kisik. Študija je pokazala do več stokrat večjo učinkovitost v primerjavi z vitaminom E, do enajstkrat večjo učinkovitost v primerjavi z betakarotenom in do trikrat večjo učinkovitost v primerjavi z luteinom. V drugi in vitro študiji so raziskovalci dokazali, da astaksantin v primerjavi z vitaminom C lovi proste radikale do 65-krat bolje ter do 14-krat bolje v primerjavi z vitaminom E. Zaradi omenjenih študij so nekateri znanstveniki astaksantin poimenovali kar »supervitamin E«.

Avtor: Miha Čufer, dr. med.

 

Danes veliko slišimo o prostih radikalih. Zakaj so tako pomembni?

Prosti radikali so nadležne majhne molekule, ki jim v zunanjem delu primanjkuje elektron. Ker so take molekule nestabilne in »živčne«, kradejo elektrone kar vsepovprek in tako povzročajo oksidativne poškodbe celičnih membran, beljakovin in dednega zapisa. Temu pravimo oksidacijski stres. Pomembno vlogo igrajo pri marsikateri bolezni sodobnega človeka, na primer pri razvoju ateroskleroze, pri sladkorni bolezni, srčni kapi in drugih. Proste radikale izdeluje tudi naš imunski sistem in nas na ta način ubrani pred nevarnimi mikrobi. Pomembno je ravnovesje učinkov obeh strani, ki pa se zaradi sodobnega sloga življenja pogosto nagne na škodljivo stran.

 

Kako se zaščitimo pred poškodbami s prostimi radikali?

Naše telo ima dobro vzpostavljene mehanizme za zaščito pred oksidativno poškodbo. Za primer vzemimo antioksidantne beljakovine, ki presnavljajo proste radikale. Glutation, kratka molekula iz treh aminokislin, je odličen antioksidant. Pomembni so tudi vitamini, kot so vitamin C, E in drugi. V zadnjem času vemo vedno več tudi o karotenoidih, ki sadju in zelenjavi dajejo prelepe barvne odtenke. Izkazali so se za odlične antioksidante, zmagovalec med njimi pa je astaksantin. Alge hematokoki ga izdelajo v stresnih časih. Ob tem jih astaksantin obarva sramežljivo rdeče, hkrati pa jim nudi zaščito pred oksidativnimi poškodbami.

 

Kako nam astaksantin pomaga pri ohranjanju zdravja?

Na naše zdravje blagodejno deluje predvsem zaradi antioksidantnega učinka. V študiji celičnih kultur je astaksantin učinkovito zaščitil kostne celice pred poškodbo z vodikovim peroksidom, miške pa je ubranil oksidativnega stresa, povzročenega s ciklofosfamidom. Tudi ledvičnim celicam podgan je pomagal pri premagovanju oksidativnega stresa, povzročenega z živosrebrovim kloridom. V okolju z veliko prostimi radikali je astaksantin pomagal mitohondrijem, da so ostali v zmanjšanem »imam elektron« stanju. Pred nekaj meseci so objavili študijo, v kateri je astaksantin zmanjšal pokazatelje oksidativne poškodbe pri kadilcih, ki so zelo oksidativno obremenjeni. Upad enega izmed pokazateljev oksidativne poškodbe je bil jasno povezan z odmerki zaužitega astaksantina. Ob tem se je pri vseh skupinah, ki so uživale astaksantin, povečala celotna antioksidativna zmožnost krvi ter količina antioksidativnih beljakovih. Študija jasno nakazuje, da bi astaksantin pri kadilcih lahko pomagal pri omejevanju oksidativnega stresa s pomočjo zmanjševanja poškodb maščob ter beljakovin ob hkratnem spodbujanju delovanja antioksidantnih mehanizmov.

 

Bi lahko astaksantin zaradi svoje antioksidantnega delovanja zaščitil tudi kožo in oči pred UV-žarki?

Študije na tem področju so ugotovile, da miške, ki so prejemale astaksantin, lahko pod UV-žarki neopečene zdržijo dlje od tistih, ki astaksantina niso prejemale. Pri ljudeh so ugotovili, da je že tritedensko jemanje 4 mg dnevno pomembno povečalo čas, ki so ga posamezniki lahko preživeli na soncu, ne da bi jih opeklo. UV-žarki igrajo pomembno vlogo tudi pri poškodbah leče in mrežnice oči in tako prispevajo k razvoju dveh poglavitnih razlogov za slepoto sodobnega človeka – to sta siva mrena in starostne spremembe mrežnice. Pokazali so, da v delu mrežnice, kamor pada usmerjena svetloba, najdemo dva prehranska karotenoida, to sta zeaksantin in lutein. Na živalskih modelih so dokazali, da lahko v mrežnico prehaja tudi astaksantin. Ali je astaksantin mrežnico tudi zaščitil? V omenjeni študiji je odgovor pritrdilen, UV-svetloba je povzročila manj poškodb kot v skupini živali, ki ni prejemala astaksantina.

 

Ali pomaga tudi neplodnim parom?

V manjši študiji iz leta 2005 so ugotovili, da so v skupini, ki je tri mesece jemala večji odmerek astaksantina, spolne celice postale bolj živahne. Ob tem je bila tudi uspešnost oploditev v primerjavi s kontrolno skupino povečana. Seveda kakovost semenčic ni edini dejavnik, ki lahko vpliva na uspešnost oploditve in to področje še ostaja zanimivo.

 

Tudi atleti so z astaksantinom zadovoljni. Kako jim pomaga?

Skupina mišk, ki je prejemala astaksantin, je bila pri testu plavanja bolj vzdržljiva in se je kasneje utrudila. V študijah na miškah so po telesni aktivnosti ugotavljali manjši porast laktata ter manj označevalcev oksidativne poškodbe. Pri mlajših moških so v skupini, ki je prejemala astaksantin, ugotavljali večji porast vzdržljivosti in moči v primerjavi s skupino, ki astaksantina ni prejemala. V skupini posameznikov s teniškim komolcem, ki so uživali astaksantin, se je bolečina pri stisku manšete pojavila kasneje. Tudi moč stiska je bila ob pojavu bolečine večja.

 

Je astaksantin varen za uživanje?

V varnostnih študijah se je izkazal za varnega. Priporočeno je jemanje 4–6 mg na dan, sam ga najraje vzamem s kakovostnim virom omega-3 maščobnih kislin. O astaksantinu vemo veliko, a še več se moramo naučiti. Zelo zanimive raziskave so bile opravljene na nevroprotektivnem in kardioprotektivnem področju, celo na področju preventive rakavih obolenj. Študije na večjih populacijah še čakajo, zaenkrat pa astaksantin obljublja veliko in ima kot antioksidant brez primere tudi antiaging lastnosti.

 

April, 2012

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja