Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

S čim in kako hranimo svoje otroke, v veliki meri zaznamuje njihovo zdravje in prehranske navade, ki otroka spremljajo celo življenje in jih je kasneje težko spreminjati. Prehranske navade so v veliki meri priučene ter privzete in ne prirojene. Z nekaj izjemami se otroci ne rodijo izbirčni. Prehranjevanje otrok je odgovorno delo in lotiti se ga moramo resno, da z napačno izbiro živil svojim otrokom ne škodimo.

Avtor: dr. Polona Prohinar

 

Prvotni namen prehranjevanja otrok je zagotovitev energijskih in prehranskih potreb rastočega organizma in nemoteno delovanje njegovega imunskega sistema. Hkrati je pomembno, da otroku pomagamo oblikovati zdrave prehranske navade.

 

Prehranske navade

Otrok se mora hranjenja naučiti prav tako kot hoje in govorjenja. Učenje okusov in teksture je prvotni namen hranjenja med šestim in dvanajstim mesecem življenja. Tudi zdrave prehranske navade se zasnujejo tako zgodaj in največje zagotovilo za uspeh je dober zgled. Pomembno je, da so otroci aktivno vključeni v načrtovanje obrokov, nakupovanje in izbiranje hrane, da se prehranjujejo v prijetnem okolju z lepim pogrinjkom, da imajo dovolj časa za obrok, da ni motenj (televizije in branja) in da uživajo okusne in mikavne jedi.

 

Prvo spoznavanje s hrano

je namenjeno učenju večje gostote hrane in požiranju, pri čemer uporabljamo razne žitne kašice in kosmiče, s katerimi postopno zgoščujemo materino mleko (ali njegovo zamenjavo, če dojenje ni mogoče). Naslednja stopnja učenja je okušanje pisane zelenjave (zelo primerne so korenovke in gomolji – korenje, koleraba, sladki krompir, …), ki jih skuhamo na pari in razredčimo z materinim mlekom. Zelenjavo ponujamo otroku posamično in vsaki namenimo dovolj časa. Zelenjavi sledi sadje, prav tako posamično in postopoma. Ključnega pomena pri pripravi hrane je ustrezna tekstura in velikost koščkov, ki morajo biti zaradi varnosti prilagojeni otrokovi sposobnosti grizenja in požiranja.

 

Energijske potrebe

otrok se spreminjajo glede na starost, spol in stopnjo aktivnosti. V povprečju 4- do 6-leten otrok porabi dnevno 1.500 kcal, 7- do 10-leten otrok pa 1.800 kcal. Energijski vnos za zdravega otroka je sestavljen iz 60 % ogljikovih hidratov, 10 % beljakovin in 30 % maščob. Če te tri skupine makrohranil otrok uživa iz raznolikih virov in v polnovredni obliki, so pokrite tudi njegove potrebe po vitaminih in mineralih. Do pomanjkanja le-teh pride, kadar otroci uživajo enolično hrano, v kateri prevladujejo prečiščeni ogljikovi hidrati in predelana hrana z aditivi, ki ne le škodi otroku, temveč tudi povečuje njegovo potrebo po osnovnih hranilih (še posebej vitaminih in mineralih). Energijsko bogata in hranilno revna hrana siromaši telo in onemogoča optimalen razvoj otroka.

 

Nujna hranila

V skupini maščob so za otroke ključnega pomena esencialne maščobe. Ker so zelo nestabilne, niso prisotne v predelani hrani in jim je treba posvečati veliko pozornosti pri izbiri ustreznih živil. Pomanjkanje teh maščob lahko povzroči poslabšanja alergij in infekcij ter motnje v obnašanju in učenju, saj so bistvene za nemoteno delovanje imunskega sistema. Prav tako so nujne za normalno rast in razvoj možganov in živčevja. Mielinska ovojnica, ki obdaja živčne celice in brez katere ni uspešnega prenosa signala in delovanja možganov, vsebuje 75 % maščob, večinoma esencialne omega-3 in omega-6 maščobne kisline. Dodajanje esencialnih maščobnih kislin ima koristne učinke pri zdravljenju otrok z motnjami učenja, koncentracije in hiperaktivnosti. Pri takih zdravljenjih se še posebej uspešno uporablja omega-3 maščobna kislina EPA, pogosto v kombinaciji z vitamini B3 (niacin), B6 (piridoksal), C, biotinom, s cinkom in z magnezijem.

Pri izbiri beljakovin je pomembno, da otrok zadosti svojim dnevnim potrebam in hkrati ne vnaša škodljivih snovi. Aminokisline, gradniki beljakovin, so tako kot maščobe nujne za nemoteno delovanje otrokovih možganov, saj imajo nekatere med njimi vlogo nevrotransmiterjev, molekul, s katerimi se možganske celice sporazumevajo med seboj. Dobri viri beljakovin za otroke so jogurt, mleko, skuta, ribe, pusto meso, stročnice, oreščki, brokoli, špinača, kvinoja, žita, … Pomembna je pestra izbira ter iz različnih virov. Meso je priporočeno v omejenih količinah, in sicer zaradi vsebnosti nasičenih maščobnih kislin in pesticidov. Podobno velja tudi za ribe. Predelani mesni izdelki (hrenovke, klobase, salame, paštete) so za otroke odsvetovani zaradi visoke vsebnosti maščob in škodljivih aditivov.

Najbolj neposreden in velik vpliv na otrokovo obnašanje imajo enostavni ogljikovi hidrati (sladkorji). Glukoza je glavno gorivo in zato izrednega pomena za delovanje možganov. Bistveno pri otrocih je vzdrževanje uravnoteženega nivoja sladkorja v krvi. Nihanja povzročajo hiperaktivnost in utrujenost, razdražljivost, agresijo, slabo koncentracijo, depresijo, … Nihanja tudi izčrpajo telo in povečajo njegovo potrebo po vitaminih in mineralih. Redna uporaba enostavnih prečiščenih sladkorjev je povezana z manjšo učno sposobnostjo otrok. Nujno je, da otroke hranimo s kompleksnimi ogljikovimi hidrati in s tem zagotovimo počasno sproščanje sladkorja v kri. V sadju so sicer prisotni enostavni sladkorji, vendar je njihova poraba upočasnjena zaradi prisotnosti vlaknin, škodljivi učinki pa so nevtralizirani z vitamini in minerali. Polnovredna žita, stročnice, zelenjava in sadje so dobri viri kompleksnih ogljikovih hidratov. Bela moka in pekovski izdelki iz bele moke imajo podoben učinek kot prečiščeni sladkor.

 

S čim škodimo otrokom?

Transmaščobe

tekmujejo z esencialnimi maščobami za mesto v ovojnicah možganskih celic. Povečajo tudi potrebo po esencialnih kislinah in zavirajo pretvorbo osnovnih oblik esencialnih maščob v njihove izpeljanke, ki so nujne za delovanje možganov in imunskega sistema. Največkrat so prisotne v krekerjih, pecivu iz listnatega in kvašenega testa, žitnih ploščicah ter vseh izdelkih, ki vsebujejo hidrogenirane rastlinske maščobe (če ni navedeno, da izdelek ne vsebuje transmaščob).

 

Aditivi

Njihovo pogosto in/ali prekomerno uživanje je škodljivo. Natrijev nitrit/nitrat, ki se uporablja v večini predelanih mesnih izdelkov, tudi takih, ki so namenjeni otrokom, se v telesu lahko pretvori v rakotvorne spojine. Mononatrijev glutamat, ojačevalec okusa, se prav tako pojavlja v mnogih predelanih živilih, npr. mesnih izdelkih in nekaterih čipsih. Lahko deluje nevrotoksično in pri mnogih otrocih povzroča alergijske reakcije in glavobole. Mnoga umetna barvila in arome so povezana s hiperaktivnostjo otrok, zato so v nekaterih državah določena barvila prepovedana, tudi takšna, ki se pri nas še uporabljajo. Umetna sladila so lahko rakotvorna in povzročajo razražljivost in slabost. Benzoatni konzervansi lahko povzročajo hiperaktivnost, motnje v obnašanju in zavirajo prebavne encime. Na tržišču se v zadnjem času pojavljajo t.i. funkcionalna živila, ki so namenjena le določenemu delu populacije in niso primerna za otroke. Za pravilno izbiro živil za otroke je nujno pozorno pregledovanje etiket na živilih.

 

Pesticidi

Mnoga živila, ki niso iz ekološke pridelave in predelave, vsebujejo strupene pesticide. Njihove količine so sicer lahko znotraj dovoljenih, vendar pa to ne ščiti pred posledicami kronične in prekomerne uporabe živil, ki vsebujejo dovoljene količine pesticidov. S pesticidi so okužena ne le živila rastlinskega izvora, temveč tudi meso in mesni izdelki. Pesticidi, ki izhajajo iz onesnažene krme živali, se kopičijo v samem mesu in jih ne moremo odstraniti, kot je to v nekaterih primerih mogoče pri sadju in zelenjavi z lupljenjem.

 

Zanimivost

Nedavno objavljena raziskava povezuje količine zaužitih pesticidov z motnjami obnašanja otrok.

 

 

September, 2010

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja