Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
prehrana sladkornih bolnikov

Prehrana sladkornih bolnikov se razlikuje glede na tip sladkorne bolezni. Določena je tudi glede na konkretne posameznikove potrebe in način zdravljenja. Pri obeh tipih, še posebej pa pri drugem, igra ključno vlogo v procesu zdravljenja in trajnega znižanja krvnega sladkorja.

V prispevku smo povzeli znanje in izkušnje domačih strokovnjakov, ki pomagajo številnim diabetikom na Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega Kliničnega centra v Ljubljani. Med njimi so: prim. Franc Mrevlje, dr. med., viš. med. ses. Milena Bohnec, prof. soc. ped., doc. dr. Marko Medvešček, dr. med., in dr. Jožica Pirc, dr. med. Za praktično uporabo so na koncu dodani tudi recepti.

Avtor: Katja Mohorič

Sladkorna bolezen je stanje, ko telo ne presnavlja in izrablja sestavin hrane pravilno. Iz hrane nastajajo med presnavljanjem v črevesju osnovne prehrambene snovi, med drugim tudi sladkorji, ki jih telo uporabi za energijo ali pa spravi v skladišča. Za normalno delovanje presnove je potreben inzulin, ki nastaja v trebušni slinavki. Ta omogoča prehajanje glukoze iz krvi v celice, kjer se nato uporabi za energijo ali shrani za rezervo.

Kakšna naj bo prehrana?

Prehrana naj bo predvsem dietna in zdrava ter prilagojena posamezniku. Treba je upoštevati količino hrane, število in čas obrokov ter vrsto živil. Dieto naj zato skupaj sestavijo zdravnik, strokovnjak za prehrano in posameznik. Sladkorni bolniki ne potrebujejo posebne prehrane, le izmed tiste, ki je priporočljiva za zdravo prehranjevanje, morajo izbrati ustrezno. Priporočljivo je zaužiti 4–6 manjših obrokov dnevno, približno ob isti uri. Pri hrani izberite predvsem polnozrnati kruh in živila z veliko vlakninami (zelenjava, sadje), čim manj pa naj bo maščob, alkohola in živil z veliko vsebnostjo sladkorjev (med, marmelada, sladice, sirupi, sladkorne pijače). Zamujeni obrok je treba nadomestiti, da se prepreči prevelik padec glukoze v krvi. 

Kaj lahko bolnik sam naredi za izboljšanje?

Pomembno je, da bolnik s hrano inzulinu ne nalaga preveč nalog, vendar ker je potrebna, naj bo taka, da povzroča kar najmanjši porast sladkorja in maščobe v krvi, obenem pa naj tudi preprečuje nastanek arterioskleroze. Zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 se začne z dietno prehrano, ki nato ostane stalna spremljevalka. Če z dieto, s hujšanjem in telesno dejavnostjo ne dosežemo dovolj dobre trajne urejenosti sladkorja in maščob v krvi, so potrebna zdravila. Ko ta ne zadoščajo, nastopi faza vbrizgavanja inzulinskih pripravkov.

Ogljikovi hidrati

Posebna pozornost velja količini in vrsti ogljikovih hidratov, saj prav ti povzročijo po obroku povečanje ravni glukoze v krvi. Največ jih vsebujejo škrobna živila, stročnice in sadje, nato mleko, nekaj tudi nekatere vrste zelenjave. Treba je uživati tiste, ki malo dvignejo krvni sladkor, to pa so predvsem živila, ki vsebujejo veliko vlaknin (zelenjava, stročnice, sadje, ajdova kaša, ajdov kruh, testenine). 

Sladkor

Običajni sladkor ni prepovedan, vendar se ga sme zaužiti samo v sklopu večjega obroka. Če pojemo sladkano pijačo, sok ali sladico kot samostojni obrok, je porast sladkorja prevelik. Enako velja za sadne sokove. Če ne zaužijemo sladkorja drugače, ga lahko na dan dve žlici. Pri hujšanju ni priporočljiv. Prevelikim skokom krvnega sladkorja po obrokih se izognemo tudi tako, da živila iz ogljikovih hidratov čez dan razporedimo enakomerno na vse obroke: zajtrk, malica, kosilo, malica, večerja. Pri vsakim obroku je priporočljivo zaužiti zelenjavo ali sadje, bogato z vlakninami, ker zaustavijo porast krvnega sladkorja. Živila z veliko vlakninami raje uživajmo surova. Namesto sladkorja lahko uporabljamo druga sladila, na primer fruktozo, vendar v zmeni količini.

Maščobe

Maščobe se sme uživati le v majhnih količinah, ker imajo veliko kalorij in povzročajo nastanek arterioskleroze. Hrana naj bo zato nemastna. Najbolj nevarna živila so meso in mast živalskega izvora ter mleko, ker vsebujejo škodljiv holesterol in maščobe. Nasprotno nekatere maščobe rastlinskega izvora zavirajo nastanek arterioskleroze. Gre za varovalne maščobe, ki so v olivnem in repičnem olju, v jedrih orehov, mandljev in lešnikov ter omega-3 maščobne kisline v ribah. Načeloma so maščobe, ki so trde, ko so hladne, bolj škodljive kot tiste, ki so tekoče. Zato je bolje uživati rastlinske kot živalske. Pri pripravi hrane je treba ločiti vse vidne maščobe na mesu, za namaz raje uporabljati namaz z zelišči kot maslo, pri pripravi hrane uporabljajmo posodo, ki omogoča pečenje brez maščobe, hrane ne cvremo v olju, ampak jo raje dušimo ali pečemo na žaru.

Beljakovine

Beljakovine so nujno potrebne. Z normalno količino hrane jih zaužijemo dovolj. Največji vir so meso in živila, ki jih z mesom lahko zamenjamo. Stročnice imajo veliko beljakovin in na njihov račun lahko zmanjšamo količino zaužitega mesa. Tudi vegetarijanska prehrana je za sladkornega bolnika možna, vendar le po posvetu z zdravnikom ali dietetikom. Pri mesu ima prednost belo meso, ker ima manj maščobe – na primer perutnina brez kože, kunčje meso, ribe.

Zelo priporočljiva živila

To so živila, ki vsebujejo predvsem veliko vlaknin: polnozrnati kruh, kruh iz črne moke, graham, ržen, ovsen in ajdov kruh, bombice, bige in žemljice iz polnozrnate moke, otrobi kot dodatek, ajdova in prosena kaša, ješprenj, ječmenovi, ovseni, proseni, polnozrnati pšenični in rženi kosmiči, mešanice teh kosmičev s suhim sadjem, orehi, lešniki in mandeljni, kruhovski izdelki in pecivo iz pšenične dobljene moke, pšenične polnozrnate moke, črne moke tipa 1100, ržene polnozrnate moke tipa 1250 in ajdove moke, koruzni zdrob, krompir v lupini, testenine iz polnozrnate moke, rjavi riž, bob, fižol, leča, suh grah, čičerika, soja v zrnju in kosmičih, sveža in zamrznjena zelenjava vseh vrst, predvsem pa cvetača, vse vrste zelja in ohrovta, grah, zelena in rumena koleraba, korenje, paprika, rdeča pesa, por, čebula, stročji fižol, špinača in blitva, surovo in neolupljeno sadje, predvsem pa borovnice, maline, robidnice, jagode, jabolka, hruške in kutine.

Med ostalimi živili so priporočljivi mlečni izdelki z majhno količino maščob (posneto  mleko, pinjenec, jajčni beljak), živila, označena z znakom varovalnega živila, ki vsebujejo malo maščob in ali holesterola v mesu in mesnih izdelkih, veliko prehranskih vlaknin, kakovostne maščobe v maščobnih izdelkih, nič ali malo dodanega sladkorja v izdelkih, ki ga običajno vsebujejo ter nižjo energijsko vrednost od običajne. Priporočljivi so tudi navadna in mineralna voda, čiste zelenjavne in posnete goveje juhe, vse vrste čajev, kava, začimbe in dišave.

Prehranska priporočila za bolnike s sladkorno boleznijo tipa 2

Ta so danes enaka tistim za zdravo prehrano. Pomembnost teh priporočil pa je za prve mnogo večja kot za zdravo populacijo, saj so bolniki s sladkorno boleznijo mnogo bolj podvrženi tveganju za žilne bolezni. Dolgoročen namen spremembe prehranskih navad pri bolnikih s sladkorno boleznijo je razbremenitev presnovno obolelega organizma in preprečevanje kroničnih zapletov. Debelost je pri teh bolnikih pomemben patogenetski dejavnik, zato je normalizacija telesne mase z ustrezno prehrano in s povečano telesno dejavnostjo prednostni cilj zdravljenja sladkorne bolezni tipa 2. Mnoga združenja po svetu poudarjajo vlogo zdravljenja s prehrano v zdravljenju sladkorne bolezni. Ta združenja izdajajo periodična priporočila za prehransko zdravljenje sladkorne bolezni.

Osnovna načela prehrane bolnika s sladkorno boleznijo tipa 2

  1. Količina energije v hrani mora zadostiti energijskim potrebam, istočasno pa mora omogočati uravnavanje telesne mase tako, da se čim bolj približa želeni.
  2. Količina ogljikohidratnih živil mora pokrivati največji delež energijskih potreb, lastnosti teh živil pa morajo biti take, da povzročijo čim manjše zvečanje vrednosti sladkorja v krvi.
  3. Količina in kakovost maščob morata biti uravnavani tako, da se čim bolj zniža aterogeni učinek, vendar pa oskrbi organizem z zadostno količino esencialnih maščobnih kislin.
  4. Beljakovinskih živil mora biti toliko, da se preseže beljakovinski minimum organizma.
  5. V prehrani mora biti dovolj prehranskih vlaknin (najmanj 20 g na dan) zaradi ugodnega presnovnega učinka.
  6. Vsebnost vitaminov in mineralov v hrani mora omogočati optimalno presnovo hrane.
  7. Hrana mora biti razdeljena na več obrokov, enakomerno razporejenih čez dan, obseg obrokov pa mora ustrezati razporeditvi telesne obremenitve.
  8. Za učinkovito terapevtsko prehrano je potreben individualni pristop.

Računanje kalorij oz. ogljikovih hidratov

Vsebina energije v prehrani se meri v kalorijah. Za ljudi s preveliko težo, ki želijo shujšati, je v ospredju omejitev dnevnega uživanja energije – njihov izračun prehrane pa je izražen v kalorijah.

V prehrani za diabetike pa se srečujemo tudi s tako imenovanimi krušnimi enotami (KE) ali z enotami ogljikovih hidratov (EOH), ki se nanašajo samo na ogljikove hidrate v prehrani, ki jih je mogoče ovrednotiti in so pomembne izključno za diabetike, ki so zdravljeni z inzulinom ali s tabletami tipa sulfonil sečnine.

KE vsebuje 12 g ogljikovih hidratov in to enoto uporabljamo tudi v naši državi, po državah Evrope pa se srečamo tudi z EOH, od katerih ena enota meri 10 g ogljikovih hidratov. Zdravniki diabetesa in diabetične klinike priporočajo, da se te količine uporabljajo zgolj kot količina za ocenjevanje in pripravo obrokov z 10–12 g ogljikovih hidratov.

Na kaj se nanašajo izračuni OH?

Izračun ogljikovih hidratov se nanaša na žitne proizvode, kot so kruh, moka in testenine, krompir in riž, sadje, zelenjavo z visokim delom ogljikovih hidratov kot je koruza ali sveži grah ter na mleko in mlečne izdelke (razen sira). Pri tem je pomembno, da se enote za izračun nanašajo vedno na ogljikove hidrate, ki vplivajo na sladkor v krvi in jih je zaradi tega treba obvezno upoštevati v izračunu. Skupno število ogljikovih hidratov še ne pove veliko. Ogljikovi hidrati iz zelenjave komaj povzročajo dvig sladkorja v krvi in pri stročnicah, ki vsebujejo tudi veliko balastnih snovi, za ta živila danes ni posebnih jasnih priporočil. Njihovo uporabnost je treba spoznati in se jim privaditi v odvisnosti od samokontrole sladkorja v krvi.

Navodila za pripravo receptov

V receptih je podano skupno število kalorij, ogljikovi hidrati (skupaj OH) in izračunani ogljikovi hidrati (KE). Podatki o vrednosti živil se nanašajo vedno na en obrok oziroma veljajo za eno osebo, sestavine v receptu pa se nanašajo na štiri osebe. Pri pripravi sladic enote veljajo za navadni sladkor, katerega lahko nadomestimo z enim od sladkornih nadomestkov. Če izberemo fruktozo, ki je veliko bolj sladka kot navadni sladkor, jo zmanjšamo na petino količine navadnega sladkorja.

Recepti

Vir: Zdravo kuhanje pri diabetesu – specialistična posvetovalnica -, ki sta jo napisali Petra Ippach in Renate Ulrich. 

Juhe in enolončnice

Francoska čebulna juha

Sestavine: 4 velike čebule, 20 g margarine, poper, 800 ml zelenjavne juhe, 120 ml suhega vina, 4 rezine polnozrnatega toasta ali drugega kruha, 40 g naribanega sira s 30 % maščobe v suhi snovi.

Priprava: Čebulo olupimo in narežemo na tanke obročke. V ponvi segrejemo margarino in popražimo čebulo ob stalnem mešanju do zlato rumene barve. Popopramo, malo pomešamo in prelijemo z zelenjavno juho. Juho kuhamo pri srednji temperaturi približno 10 minut. Primešamo belo vino. Kruh opečemo. Vročo juho nalijemo v ognjevarno posodo ali v skodelice. Opečen kruh položimo v juho in posujemo z naribanim sirom. V segreti pečici (200 °C) vsebino opečemo, da sir rahlo porjavi.

Energijska vrednost obroka:

170 kcal, 6 g B, 7 g M, 16 g OH, od tega izračunanih 12 g OH (1 KE)

Kremna juha iz brokolija

Sestavine: 400 g svežega ali zamrznjenega brokolija, 800 ml zelenjavne juhe, 60 g topljenega sira s 30 % maščobe v suhi snovi, 80 ml mleka z 1,5 % m. maščobe, sol, poper, muškatni orešček.

Priprava: Brokoli operemo, očistimo in kocen križno narežemo. Polno dlan cvetnega dela shranimo za prikuho. Zelenjavno juho zavremo in v njej15 minut dušimo brokoli. Vsebino pretlačimo. Dodamo sir in pustimo, da se v vroči juhi stali. Primešamo mleko, začinimo s soljo, poprom in z muškatnim oreščkom. Juho ponudimo s cvetnimi deli brokolija.

Energijska vrednost enega obroka:

70 kcal, 7 g B, 1 g M, 5 g OH, od tega izračunanih 0 g OH

Bogata enolončnica

Sestavine: 400 g nemastnega mešanega govejega in svinjskega mesa, 4 čajne žličke olja, 2 čebuli, narezani na obročke, 1 l zelenjavne juhe, ½ čajne žličke popra, paprike in muškata, 1 kg sezonske zelenjave: korenje, por, koleraba, ohrovt, fižol, paprika, zelena in zelje, 800 g krompirja, sesekljan peteršilj.

Priprava: Meso narežemo na približno 2 cm velike kocke. Očistimo ter operemo zelenjavo in jo narežemo na poljubno velike kocke, odvisno od časa kuhanja (zeleno na 1 cm velike kocke, por na 3 cm dolge kose). Operemo krompir, ga olupimo in narežemo na 5 mm debele rezine. V loncu segrejemo olje in v njem popečemo meso, dodamo na obročke narezano čebulo in jo popražimo. Zalijemo z zelenjavno juho ter začinimo s poprom, papriko in z muškatnim oreščkom. Pokrito kuhamo približno 30 minut. Juhi dodamo narezano zelenjavo in krompir ter vse skupaj kuhamo pri blagi temperaturi še 30 minut. Med dušenjem ne mešamo. Po potrebi ob strani dolijemo nekaj vroče juhe. Šele na koncu vse previdno premešamo in potresemo s sesekljanim peteršiljem.

Nasvet: v ekonom loncu se čas dušenja skrajša na 15 minut. Pri tem damo zelenjavo k popraženemu mesu, dolijemo juho in počakamo, da zavre. Zapremo pokrov in dušimo, dokler ni kuhano.

Energijska vrednost enega obroka:

370 kcal, 31 g B, 8 g M, 45 g OH, od tega izračunanih 31 g (2,5 KE)

Madžarska fižolova juha

Sestavine: 240 g suhega belega fižola, 1,5 l vode, 4 čebule, 4 čajne žličke olja, 240 g govejega golaža, sol, poper, 80 g paradižnikove mezge, 4 čajne žličke mlete paprike, 160 g olupljenega krompirja, 1 sveža paprika.

Priprava: Opran fižol namočimo čez noč v vodi. Čebulo olupimo in narežemo na drobne kocke. Segrejemo olje in popražimo narezano čebulo, dodamo meso, začinimo s soljo in poprom in popečemo. Dodamo paradižnikovo mezgo in mleto papriko ter mešamo, dokler ne porjavi. Dolijemo fižol skupaj z vodo, v kateri se je mehčal, in počakamo, da zavre. Krompir narežemo na kocke, očistimo in operemo svežo papriko ter jo narežemo na kocke. Oboje dodamo juhi in dušimo. Fižolovo juho pustimo pokrito rahlo vreti približno eno in pol ure na srednji temperaturi. Vroče postrežemo.

Energijska vrednost enega obroka:

300 kcal, 28 g B, 2 g M, 42 g OH, od tega izračunanih 35 g (skoraj 3 KE)

Zelenjava, solate in solatne omake

Dušeno kitajsko zelje

Sestavine: 400 g kitajskega zelja, 40 g mastne slanine, 1 čebula, sesekljana na kocke, 4 čajne žličke paradižnikove mezge, tekoče sladilo, sol, poper, ingver ali muškat, 50 ml vode.

Priprava: Operemo in očistimo kitajsko zelje ter ga narežemo na približno 2 cm široke rezine. Slanino narežemo na drobne kocke in jo v vročem loncu močno popečemo. Dodamo čebulo in jo pražimo, da postekleni. Kocke slanine in čebule prelijemo z vodo in dodamo zelje. Začinimo z malo sladila, s soljo in poprom. Pokrito dušimo pri srednji temperaturi približno 10 minut. Proti koncu dušenja dodamo paradižnikovo mezgo. Po okusu začinimo z ingverjem ali muškatom.

Energijska vrednost enega obroka:

80 kcal, 2 g B, 7 g M, 2 g OH, od tega izračunanih 0 g

Zeleni beluši z lososovo omako

Sestavine: 2 kg zelenih belušev, 1 čajna žlička soli, tekoče sladilo, šopek jušne zelenjave (korenje, por, zelena), 2 jedilni žlici margarine, 160 ml suhega belega vina, 140 ml vode, 200 g lososa (file), sol, sveže mlet poper, 120 ml belušev, jedilna žlica gladke moke, 100 ml mleka z 1,5 % m. maščobe, 2 jedilni žlici sesekljanega peteršilja.

Priprava: Beluše operemo, spodnji tretjino drobno olupimo, oleseneli del odstranimo. Stebla zvežemo. Velik lonec napolnimo z vodo, ki jo osolimo, osladimo s sladilom in zavremo. V vodi dušimo pokrite beluše 10–15 minut pri nižji temperaturi, potem jo zvišamo. Medtem očistimo jušno zelenjavo za omako, jo operemo in narežemo v zelo fine trakove. Popražimo jo v majhni količini vroče maščobe. Vse prelijemo z belim vinom in vodo ter pustimo, da na hitro zavre. Lososa solimo in popramo ter ga 10 minut dušimo na podlagi iz zelenjave, nato ga vzamemo iz posode in ga shranimo v topli posodi. Zelenjavo zmečkamo z gnetilko. Dodamo  beluše in vse pretlačimo skozi sito. Nastalo omako še enkrat zavremo in tako zmanjšamo na želeno količino. Moko in mleko pomešamo tako, da je gladko in vmešamo v omako. Na kratko zavremo. Začinimo s peteršiljem in soljo. Ribo razrežemo v velikost grižljajev in jo damo v omako ter pripravimo z beluši. Kot prilogo ponudimo krompir, za sladico pa pripravimo jagodno kremo.

Energijska vrednost enega obroka:

300 kcal, 22 g B, 12 g M, 17 g OH, od tega izračunanih 2 g (0 KE)

Mehiška solata

Sestavine: 200 g rdečega fižola iz konzerve, 200 g koruze iz konzerve, 160 g gavda sira s 30 % m. maščobe v suhi snovi, 4 paradižniki, 2 mladi čebuli, 1 rdeča in 1 zelena paprika, 2 stroka česna, 4 nepekoči vloženi feferoni, 4 čajne žličke olja, kis, sol, poper, tabasko.

Priprava: Fižol v zrnju ter koruzo odcedimo na cedilki. Sir narežemo na tanke trakove. Operemo paradižnik in ga zrežemo na osmine. Čebulo olupimo in zrežemo na drobne obročke. Operemo papriko, jo očistimo in razrežemo na kocke. Česen olupimo in stisnemo s ščepcem soli. Vse sestavine solate zmešamo, dodamo olje in nekaj kisa ter začinimo z začimbami. Razdelimo v štiri male skodelice ter okrasimo s feferonom. Postrežemo s polnozrnato štručko kruha.

Energijska vrednost enega obroka:

300 kcal, 19 g B, 12 g M, 29 g OH, od tega izračunanih 23 g (2 KE)

Rdeča pesa z jabolki

Sestavine: 600 g vložene rdeče pese, narezane na paličice, 2 majhna kiselkasta jabolka, 1 čajna žlička naribane zelene, 2 čajni žlički olja, sol, tekoče sladilo, mlet koriander, peteršilj.

Priprava: Rdečo peso odcedimo. Jabolka temeljito operemo in neolupljena naribamo. Rdečo peso, jabolka, zeleno in olje zmešamo. Začinimo s soljo, koriandrom in malo sladimo. Potresemo s peteršiljem. Ponudimo zraven dušene govedine s testeninami.

Energijska vrednost enega obroka:

100 kcal, 2 g B, 2 g M, 18 g skupaj OH, od tega izračunanih 6 g (0,5 KE)

Sadni kefirjev preliv

Sestavine: 4 jedilne žlice kefirja s 3,5 % m. maščobe, 4 jedilne žlice pomarančnega soka, 4 čajne žličke limoninega soka, 1 očiščena pomaranča, sol, tekoče sladilo, 1 čajna žlička praženega sezamovega ali sončničnega semena.

Priprava: Sestavine damo v skledico in dobro premešamo. Preliv se prilega solati iz rdečega zelja, korenja, zelene, kolerabe ali cvetače.

Energijska vrednost enega obroka:

40 kcal, 1 g B, 1 g M, 5 g OH, od tega izračunanih 4 g (0,75 KE)

Marinada iz gorčice

Sestavine: 4 jedilne žlice vode, 4 čajne žličke zelenjavnega kisa, 1 čajna žlička gorčice, sol, poper, 1 vložena kumara, 4 čajne žličke olja.

Priprava: Naštete sestavine zmešamo skupaj, da nastane gladka zmes. Marinada se prilega zeleni solati, solati iz kopra, kumaric in jajc ali koruzni solati.

Energijska vrednost enega obroka:

40 kcal, 0 g B, 4 g M, 1 g OH, od tega izračunanih 0 g (0 KE)

Krompir, žita in testenine

Krompirjevi zrezki

Sestavine: 800 g krompirja, 1 čebula, 40 g gladke pšenične moke, 1 čajna žlička instant zelenjavne juhe, majaron, sol, 4 jedilne žlice olja.

Priprava: Krompir olupimo in drobno naribamo. Na kocke zrežemo čebulo in jo dodamo krompirju. V krompirjevo maso vmešamo moko, zelenjavno juho, sol in majaron. V teflonski ponvi segrejemo nekaj olja in v njej spečemo 16 zlato rumenih zrezkov. Zraven ponudimo solato ali jabolčni kompot.

Energijska vrednost enega obroka:

270 kcal, 5 g B, 10 g M, 38 g OH, od tega izračunanih 38 g (3 KE)

Gratiniran krompir

Sestavine: 960 g krompirja, nekaj margarine, 1 strok česna, sol, poper, 180 ml smetane s 30 % m. maščobe, 260 ml mleka z 1,5 % m. maščobe, 20 g naribanega parmezana s 30 % m. maščobe v suhi snovi.

Priprava: Krompir olupimo in narežemo na tanke rezine. Osušimo ga s papirnatim prtičkom. Pekač iz gline, porcelana ali jena stekla natremo s česnom in tanko namažemo z margarino. Krompirjeve rezine začinimo in v plasteh naložimo v pekač. Zmešamo smetano in mleko ter ju prelijemo preko krompirja. Po vrhu potresemo nariban parmezan. Pečico segrejemo na 200 °C. Krompir pečemo 50–60 minut, da zlato porjavi. Zraven lahko ponudimo brokoli in na žaru pečene paradižnike.

Energijska vrednost enega obroka:

360 kcal, 10 g B, 17 g M, 42 g OH, od tega izračunanih 40 g (3,5 KE)

Por z rižem in jabolki

Sestavine: 180 g naravnega riža, sol, 500 g pora, 4 čajne žličke olja, 1 jabolko, poper, majaron, 100 ml zelenjavne juhe.

Priprava: Riž skuhamo po navodilu na ovitku. Por očistimo, ga operemo in narežemo na obročke. Segrejemo olje in v njem dušimo por, da ostane trd za ugriz. Jabolka olupimo, razrežemo na kocke in dodamo poru. Previdno vmešamo riž. Začinimo z začimbami. Na koncu dodamo zelenjavno juho in pustimo še 5 minut rahlo vreti. Riž postrežemo s presno hrano iz korenja in na hitro pečeno prekajeno svinjino.

Energijska vrednost enega obroka:

240 kcal, 6 g B, 6 g M, 41 g OH, od tega izračunanih 37 g (3 KE)

Špageti z baziliko

Sestavine: 240 g polnozrnatih špagetov, 1 čajna žlička soli, 2 stroka česna, 1 čajna žlička suhe bazilike, 4 čajne žličke olivnega olja, 40 g parmezana s 30 % m. maščobe v suhi snovi.

Priprava: Špagete skuhamo po navodilih na ovitku, da ostanejo trdi, odcedimo in prelijemo z mrzlo vodo. Oluščimo česen, ga narežemo in stisnemo skupaj s soljo. V velikem loncu segrejemo olje in popražimo česen, da postane zlato rumen. Dodamo špagete in jih segrejemo. Vmešamo baziliko. Ponudimo z naribanim parmezanom. Zraven postrežemo pisano solato.

Energijska vrednost enega obroka:

280 kcal, 13 g B, 8 g M, 39 g OH, od tega izračunanih 38 g (3 KE)

Citati

»Za ljudi s preveliko težo, ki želijo shujšati, je v ospredju omejitev dnevnega uživanja energije – njihov izračun prehrane je izražen v kalorijah.«

»Prilagojeno posamezniku je treba upoštevati količino hrane, število in čas obrokov ter vrste živil. Dieto naj zato skupaj sestavijo zdravnik, strokovnjak za prehrano in posameznik.«

»Zdravljenje sladkorne bolezni tip 2 se najprej začne z dietno prehrano, ki nato ostane stalna spremljevalka.«

»Če z dieto, s hujšanjem in telesno dejavnostjo ne dosežemo dovolj dobre trajne urejenosti sladkorja in maščob v krvi, so potrebna zdravila.«

Ne spreglejte

Je vaš vidi zamegljen ali neizostren? Se vam barve zdijo blede in neizrazite? Vam očala ne služijo več? Se vam
Preberi več
Urogenitalni raki se histološko zelo razlikujejo, to pomeni, da je patogenetski razvoj vsakega od njih različen. Tudi če rak izvira
Preberi več
Astma je ena najpogostejših kroničnih bolezni, ki prizadene tako otroke kot odrasle. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije na globalni ravni
Preberi več
Bolnice, pri katerih je bil rak dojk prisoten v družini oziroma so njihove prednice zbolele za tem rakom, imajo večje
Preberi več
Težko je verjeti, a je res. Ob vsem pisanju o luskavici ali psoriazi so bolniki s to boleznijo še vedno
Preberi več
krvni rak
Krvni rak in bolezni krvi lahko zelo obremenijo bolnike. Pri tem je zgodnje diagnosticiranje in zdravljenje bolezni ključnega pomena. Ob
Preberi več
Srčno popuščanje je bolezen, ko srčna mišica ni več sposobna črpati dovolj velike količine krvi po telesu, zato posamezni organi
Preberi več
Gibanje pozitivno vpliva na zdravje in dobro počutje otrok, zato jih k temu spodbujajte. Pri vsaki aktivnosti pa najprej poskrbite
Preberi več