Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Zanimivo ime šentjanževka izhaja iz dejstva, da je ta rastlina v polnem cvetu ravno za šentjanževo, torej 24. junija. Njene zdravilne učinke so cenili že grški in rimski antični zdravniki, ki so jo uporabljali predvsem za celjenje ran. Danes uporabljajo šentjanževko pretežno za lajšanje depresivnih razpoloženj, njen tovrstni učinek pa so potrdile številne klinične raziskave.

Avtor: Klavdija Škrbo Karabegović

 

Šentjanževka je trajnica, ki sodi v družino krčničevk. Zraste do višine največ enega metra. Ima pokončno dvorobo steblo, ovalni listi pa so prosojno pikčasti in prekriti s črnimi žlezami. Petštevni živo rumeni cvetovi se nahajajo na koncu poganjkov.

Rastlina uspeva predvsem na suhih tleh po vsej Sloveniji, in sicer na travnikih, gozdnih robovih in gozdnih jasah. Šentjanževka cveti od sredine junija do avgusta, ko jo tudi nabiramo, in sicer le zgornji del zelišča, saj je v cvetovih in listih največ zdravilnih učinkovin.

 

Učinkovanje

Šentjanževka blagodejno vpliva na depresivna razpoloženja in do srednje težke endogene depresije, kar je tudi znanstveno dokazano. Tudi ESCOP (Evropska znanstvena kooperativa o fitoterapiji) priporoča notranjo uporabo šentjanževke pri lažjih in srednje hudih depresijah. Vendar njeni učinki niso zaznani takoj. Antidepresivno razpoloženje namreč nastopi počasi, saj se šele po dveh tednih pokažejo učinki, ki se stopnjujejo do četrtega tedna. Za lajšanje tovrstnih tegob se priporoča pitje čaja zjutraj in zvečer 1–2 skodelici.

Poleg omenjenega šentjanževka izboljša razpoloženje, zmanjša občutek utrujenosti in brezvoljnosti; učinkovita pa je tudi pri motnjah spanca. Poznavalci priporočajo njeno uživanje v obliki čaja predvsem v zimskih mesecih, ko pomanjkanje svetlobe pri marsikom povzroča depresivno počutje. Prav tako hipericini, ki se nahajajo v rastlini, izboljšajo porabo svetlobe, kar je še posebej pomembno ravno v zimskem času.

Iz zgoraj navedenih razlogov je uživanje šentjanževke priporočeno za zdravljenje depresivnega razpoloženja, ki je pogost simptom v menopavzi ali pri PMS. Šentjanževka torej pozitivno vpliva na čustveno stanje, pa tudi pri zdravljenju strahu in živčnega nemira. Primerna naj bi bila tudi za notranjo in zunanjo uporabi pri zdravljenju močenja postelje brez organskih vzrokov. V tem primeru pijemo čaj zjutraj in opoldne. V literaturi zasledimo, da za zdravljenje močenja postelje lahko uporabimo tudi šentjanževo olje, in sicer pred spanjem nanesemo nekaj kapljic na notranjo stran stegna in vtremo v kožo. S tem naj bi povzročili večjo senzibilnost mišice zapiralke mehurja, zaradi česar se predvsem otroci ponoči pravočasno zbudijo zaradi polnega mehurja. Tudi sicer imajo pripravki iz šentjanževke na podlagi ustreznih študij pozitivne učinke tudi pri otroških motnjah spanja, nemira in strahu. Uspešna pa je tudi pri otrocih in mladostnikih, ki imajo težave s koncentracijo. Zadostujeta dve skodelici čaja na dan.

Poleg zgoraj opisanih zdravilnih učinkov je priporočena tudi zunanja uporaba oljnih pripravkov šentjanževke pri ranah in opeklinah. Učinek zaviranja vnetja pri zunanji uporabi najverjetneje temelji na flavonoidih, ki jih rastlina vsebuje. Šentjanževka pri zunanji uporabi deluje protivnetno, pospešuje celjenje ran in spodbuja prekrvavitev. Priporoča se pri bolečih mišicah, topih poškodbah, ozeblinah in opeklinah. Pri bolečih mišicah olje šentjanževke vtiramo, za obkladke pa z rdečim oljem te rastline napojimo obveze in jih za nekaj ur položimo na rano. Zaradi čreslovin uporabljamo čaj tudi kot grgralo pri vnetjih dlesni. Različni viri navajajo, da je šentjanževo olje, ki ga zaradi barve imenujejo tudi rdeče olje, tudi preizkušeno zdravilo za vzdražene in razpokane bradavice doječih mater.

V različni literaturi se šentjanževka omenja tudi za lajšanje glavobola in migrene, nadalje kot antidiaroik, krepila naj bi tudi krvni obtok in dopolnjevala delovanje hormonskih žlez. V ljudski medicini šentjanževko uporabljajo tudi pri vnetjih in čirih na želodcu in dvanajstniku ter pri težavah z menstruacijo in slabokrvnostjo; nadalje kot analgetik pri protinu, revmatizmu in izpahih.

 

Druga uporaba

Mlade liste šentjanževke so včasih uporabljali kot solato. Ponekod šentjanževko še vedno uporabljajo kot začimbo za meso in raznovrstne likerje. Alkoholni izvleček cvetov barva volno in svilo vijoličnordeče, bombaža pa ne.

 

Pripravimo si

Za notranjo uporabo so v lekarnah ali specializiranih trgovinah na voljo številna že pripravljena zdravila na osnovi alkoholnih izvlečkov, kot so denimo dražeji, kapsule, prevlečene tablete, sok ipd.

 

Čaj

2 žlički zeli prelijemo s 150 ml vrele vode in pustimo stati 5–10 minut.

 

Olje

Olje pripravimo iz svežih cvetov, in sicer 20 g cvetov prelijemo z 200 ml kakovostnega olivnega olja. Steklenica naj bo do roba napolnjena in dobro zaprta. Za nekaj tednov jo postavimo na sončen prostor in vmes večkrat pretresemo. Po dobrih treh tednih olje dobi rdečkasto barvo. Takrat olje precedimo skozi čisto krpo in ostanke dobro ožamemo. Odcejeno šentjanževo olje hranimo v temnih steklenicah na hladnem.

 

Tinktura

20 g posušenih cvetov prelijemo s 100 ml 70-odstotnega etanola in pustimo stati dobra dva tedna. Tako pripravljeno tinkturo uporabljamo na naslednji način: 20 kapljic damo v 1 dl vode in pijemo dvakrat na dan.

 

Stranski učinki

O uporabi med nosečnostjo ali v času dojenja ni zadovoljivih znanstvenih dognanj, zato je priporočen posvet z zdravnikom ali s farmacevtom. Pri presaditvi organov ali pri uživanju zdravil za zdravljenje okužbe z virusom HIV (inhibitorjev proteaze) pa je uživanje šentjanževke odsvetovano. Prav tako se posvetujte s svojim zdravnikom, če jemljete zdravila za preprečevanje strjevanja krvi. Sicer pa ob predpisanih količinah ni bilo opaziti večjih stranskih učinkov. Šentjanževka lahko povzroči preobčutljivost za svetlobo (fotosenzibilizacijo). Ta pojav človeku ni tako nevaren, saj ga povzroči daljše jemanje zdravila. V tem primeru se je priporočeno izogibati soncu in solarijem, kar velja predvsem za osebe s svetlejšo kožo. Pozornost velja tudi pri sočasnem uživanju antidepresivov, imunosupresivov, inhibitorjev proteaze, teofilina, digoksina in antikoagulantov, saj lahko pride do medsebojnega vpliva zdravil.

 

Zanimivost

Krvavo rdeči sok, ki se izloči iz strtih cvetov šentjanževke, je že od nekdaj bil povod za celo vrsto legend in tudi skrivnostne uporabe. Po eni legendi naj bi ta sok predstavljal Kristusovo kri. Po drugi krščanski legendi naj bi rastlina zrasla iz kapljic krvi ob obglavljenju Janeza Krstnika. Od tod tudi ljudska imena, kot so denimo krvavec, kri svetega Janeza, svetega Janeza roža itd.

Včasih so bili prepričani, da šentjanževka odganja hudiča, zle duhove in čarovnijo ter da varuje hišo pred strelo. Seme te rastline v obutvi naj bi usmerjalo iskalce vodnjakov, izvirov in zakladov na pravo pot. Nekoč pa so si mladenke in mladeniči šentjanževko vtikali v obutev ali v žep, z namenom, da bi postali privlačnejši za nasprotni spol.

 

Citati

»Poznavalci priporočajo njeno uživanje v obliki čaja predvsem v zimskih mesecih, ko pomanjkanje svetlobe pri marsikom povzroča depresivno počutje.«

 

»Vendar njeni učinki niso zaznavni takoj. Antidepresivno razpoloženje nastopi počasi, saj se šele po dveh tednih pokažejo učinki, ki se do četrtega tedna stopnjujejo.«

 

 

Januar, 2011

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja