Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Določena mera znanja je potrebna tudi pri prehranjevanju. Kakršen koli način življenja izbere posameznik, mora poskrbeti za svoje zdravje. Prvi oktober je svetovni dan vegetarijanstva, za katerega se odloča vse več ljudi, bodisi zaradi zdravja, odgovornega odnosa do živali, bodisi zaradi modne muhe. So vegetarijanci v večini res čili, zdravi in polni energije, kar pomeni latinska beseda vegus, smo vprašali mag. Marka Čenčurja, ki že več kot 15 let kot samostojni raziskovalec za prehrano preučuje objektivne znanstvene podatke o vplivu prehrane na človeško zdravje.

Avtorica: Katja Štucin

 

Obstaja več vrst vegetarijanstva, pri nekaterih lahko posameznik uživa mleko in mlečne izdelke, jajca, nekatere pa so strožje in z jedilnika črtajo tudi med ali pa dopuščajo le hranjenje s svežim sadjem in zelenjavo. Nam lahko na kratko orišete vse vrste? Kakšna je razlika med njimi?

Poznamo veganstvo in tri vrste vegetarijanstva. Vegetarijanstvo je prehrana, ki od živil živalskega izvora izključuje le meso. Če nekdo od živil živalskega izvora še vedno uživa mleko, mlečne izdelke in jajca, ga imenujemo lakto-ovo vegetarijanec. Če uživa samo jajca, je ovo vegetarijanec, če uživa samo mleko in mlečne izdelke, je lakto vegetarijanec. Veganstvo pa izključuje vsa živila živalskega izvora, torej meso, mleko, med in jajca.

 

Je vegetarijanstvo po vašem mnenju res postala modna muha?

Vprašanje samo kaže na širši problem dojemanja vegetarijanstva v slovenski družbi. Težava, ki jo izpostavlja v določeni meri, leži v nepoznavanju vegetarijanstva, v največji meri pa v strahu ljudi pred spremembami in posledično nezadržni želji, da bi vegetarijanstvo kot gibanje zreducirali na neko nepomembno in minljivo »modo«. Vegetarijanstvo je rezultat evolucije človeštva kot družbe/etike. Zgodovina je polna podobnih evolucijskih korakov. Vedno se je začelo tako, da je to spoznal manjši del družbe in plaval proti toku, večji del pa se je temu upiral. Tako je bilo s suženjstvom, rasno segregacijo, pravicami žensk, ipd. Na povsem enak način poteka evolucija družbe tudi glede mučenja živali, kjer je naslednji korak vegetarijanstvo oz. bolj specifično veganstvo družbe. Zanimivo je opazovati, kako se večinski del družbe dokaj predvidljivo tudi tokratnemu evolucijskemu koraku upira, podobno, kot so to počeli v času borbe za pravice žensk ali odprave suženjstva.

Eden od teh značilnih korakov je degradiranje samega evolucijskega koraka, ki ga demonstrira gornje vprašanje. Zato na to vprašanje ne morem odgovoriti ne pozitivno ne negativno, saj je vprašanje samo nesmiselno. Odgovorim lahko le takole: vegetarijanstvo je modna muha ravno toliko, kot je modna muha to, da imajo ženske enake pravice kot moški.

 

V zadnjem času se v javnosti veliko več posvečajo zdravemu prehranjevanju. Omenjajo se številni načini izbora in priprave hrane. Mnogokrat se med njimi omenjajo tudi različne vrste vegetarijanstva. Lahko rečemo, da je slednje zdravo ali celo priporočljivo?

Žal se veliko govori o zdravem prehranjevanju, vendar je le nekaj od povedanega resnično oz. znanstveno potrjenega. Imamo opravka z raznimi »guruji« in podobnimi, ki polnijo medijski prostor s »teorijami« in recepti za zdravo prehrano, ki pa večinoma temeljijo le na domnevah, promoviranju raznih dietnih knjig in popolnem nepoznavanju preverjenih dejstev. Povprečen bralec ni dovolj znanstveno podkovan ali pa nima časa, da bi vso to poplavo informacij preveril. K tej poplavi nepreverjenih, dokazljivo napačnih in obupno zastarelih informacij prispevajo tudi tisti, ki se v družbi predstavljajo kot strokovnjaki za prehrano, npr. zdravniki. Prav tako večina ljudi ne ve, kaj je to »znanstveno potrjeno«, saj menijo, da denimo že to, da se pod dietno knjigo podpiše zdravnik, zadostuje.

Vegetarijanska dieta je pravzaprav edina, ki je izredno podrobno raziskana. Rezultate oz. konsenz znanosti glede vegetarijanstva pa lepo povzame znanstveno izredno dobro podprto stališče največje prehranske organizacije v svetu: »Pravilno sestavljena vegetarijanska in veganska prehrana je primerna in zdrava za vse stopnje človekovega razvoja, vključno z dojenjem, nosečnostjo, otroštvom, kot za starostnike, športnike in fizične delavce. Ima številne prednosti, kot je manjša pojavnost raka, bolezni srca in ožilja, diabetesa tipa II, manjša pojavnost povišanega krvnega tlaka in telesne teže itd.«

Diete, ki se promovirajo v medijih, so večinoma znanstveno povsem nepodprte oz. so podprte z izoliranimi, iz celotnega konteksta vzetimi ali narobe interpretiranimi študijami (tu prednjači paleo dieta). Nobena od njih nima za seboj dolgoročne (več kot dvajsetletne) primerjalne študije pojavnosti bolezni in smrtnosti. Na drugi strani pa je vegetarijanska prehrana vedno znova znanstveno dokazana kot primerna in tudi zdrava za vse razvojne stopnje človeka. Znanost je glede vegetarijanske prehrane jasna. Taka prehrana je zdrava in povsem primerna za vse: otroke, odrasle, športnike, fizične delavce, itd.

 

Najbrž ni dovolj odločitev, da posameznik preneha jesti meso. Kaj morajo vedeti vegetarijanci?

Mesa ni potrebno »nadomeščati«. Če je nekdo že prej poleg mesa jedel polnovredno in raznoliko rastlinsko hrano (nerafinirana polnozrnata žita, stročnice, sadje, zelenjavo) in malo »junk« hrane (čips, sladkarije), potem lahko mirno samo črta meso in poje toliko več rastlinske hrane, da bo zadostil kalorijskim potrebam.

 

Velikokrat se vegetarijanstvo povezuje s slabokrvnostjo. Kako morajo vegetarijanci ravnati, da do nje ne pride?

Povezovanje vegetarijanstva s slabokrvnostjo je lep primer poskusa diskreditacije, o katerem sem govoril že prej. Praktično vse znanstvene raziskave pokažejo, da je pojavnost slabokrvnosti pri vsejedih podobna kot pri vegetarijancih, saj se telo zelo dobro prilagodi na različne vire železa. Nadalje prehranske tabele pokažejo, da je v rastlinski hrani bistveno več železa kot v mesu. Zato je izredno zanimiv sociološki pojav, da se kljub znanstvenim dokazom o nasprotnem, ta mit/kult še vedno tako uspešno širi. Torej, da odgovorim: ničesar posebnega ni treba jesti, le raznoliko in polnovredno hrano, kar pa velja za vse, ne samo za vegetarijance.

 

Na kaj bi še opozorili ljudi, ki se prehranjujejo zgolj z rastlinsko hrano? Obstajajo morda kakšne dolgoročne nevarnosti oziroma tveganja?

Potencialno tveganje je premajhen vnos kalorij, saj je treba rastlinske prehrane pojesti več, ker je energijsko manj gosta. In ker nas mediji prepričujejo, da je treba jesti manj (kar je sicer namenjeno vsejedim), se lahko zgodi, da se poje preprosto premalo. Druga potencialna težava pa je v tem, da nekateri zaradi ideologije ne želijo uživati bakterijsko pridelanega B12. Ali pa da se uživa premalo polnovredne in preveč “junk” hrane. Vendar je te težave izredno enostavno odpraviti in so potencialna tveganja vsejede prehrane (npr. prevelik vnos kalorij, kancerogene spojine v živilih) veliko bolj nevarne.

 

Obstajajo trdni dokazi za pozitivne oz. negativne učinke na zdravje?

Obstajajo znanstveno zelo trdni dokazi o prednosti vegetarijanstva in veganstva za zdravje, torej manjša pojavnost raka, manjša pojavnost bolezni srca in ožilja, diabetesa tipa II, manjša pojavnost povišanega krvnega tlaka in telesne teže.

 

Katerim ljudem odsvetujete tak način življenja?

Glede zdravja ga ne bi odsvetoval nikomur, saj je taka prehrana lahko primerna za vse.

 

Je po vaše prav, da so otroci staršev, ki ne jejo mesa, nekako prisiljeni v enak življenjski stil? Je le-ta dober za otroke in mladostnike? Je meso potrebno za rast in razvoj?

Konsenz znanosti je tu jasen, kljub zastarelemu in znanstveno nepodprtem mnenju nekaterih slovenskih institucij in posameznikov. Pravilno sestavljena vegetarijanska in veganska prehrana sta primerni tako za otroke kot za mladostnike, torej meso zanje ni potrebno. Podobno velja tudi za druga živila živalskega izvora. Otrok se navadi na okus v prvih nekaj letih življenja in dokazano je, da se potem izredno težko ali sploh ne more odvaditi teh okusov. Da torej nekdo od vegetarijanskih staršev pričakuje, da bi svojega otroka njemu na ljubo navadili na neko nepotrebno in potencialno škodljivo živilo, ter potem kasneje od otroka pričakovali, da se od njih po želji odvaja, se mi zdi naravnost perverzno.

 

Bi priporočili delno vegetarijanstvo, kar pomeni uživanje mesa v manjših količinah?

Priporočil bi, da se uživa čim manj živalskih živil. Vendar če se nekdo ne more čisto odvaditi mesa, je vsekakor bolje, da ga uživa v manjših količinah kot pa v večjih.

Vrniva se na začetek, je po vaše treba znati biti vegetarijanec?

Seveda, vendar je treba znati še več, če želi človek biti zdrav vsejed, saj se tam skriva več bistveno nevarnejših pasti.


Se vam, ki ne jeste mesa, ne uporabljate usnjenih in krznenih izdelkov, volne ter svile in kozmetike, ki vsebuje živalske sestavine ali je testirana na živalih, in ne odobravate cirkusov ter živalskih vrtov, zdi, da so v zadnjem času mnogi posamezniki vegetarijanci, ker je to modna muha? Ne jejo mesa, za vse ostalo pa jim ni mar.

Predvsem se mi zdi super, če je »modna muha« nekaj, kar ljudi nagovarja k etiki in sočutju, k razmišljanju in izpraševanju o samoumevnem. Marsikdo bo zaradi tega morda kmalu postal vegan in to tudi ostal. In to se mi zdi bolj pomembno kot to, zakaj nekdo postane vegan.

 

Je po vaše treba znati biti vegetarijanec?

Ob poplavi bolezni se mi zdi, da je bolj na mestu vprašanje, ali je treba znati biti karnist. Na policah vidim kravje mleko z dodatkom kalcija! Čemu, če pa naj bi bilo menda prav kravje mleko vir kalcija. In še polno takih zares čudnih kombinacij. Ampak, če nočeš vedeti, ne veš in pustiš, da ti drugi govorijo, kako razmišljaj in živi. Tako je najlažje, za nič nisi odgovoren. Ampak ta cona udobja tudi stane. Hranjenje z beljakovinami živalskega izvora za človeka ni življenjskega pomena, ampak je odločitev. In želela bi si, da je pravica vsakega živega čutečega bitja do lastnega življenja in odsotnosti trpljenja pred »pravico« človeka do okusa in karnistične tradicije. Živali ljubijo svoje lastno življenje enako, kot mi ljubimo svojega. Nič manj si ne želijo živeti, kot si to želimo človeške živali.

 

Kako to, da ste brez zadržkov izpostavili svoj življenjski slog, dasiravno bi lahko naleteli na neodobravanje številnih svojih poslušalcev?

Kot iskren raper nimam težav govoriti o svojem življenjskem slogu, v bistvu je to prav tisto, o čemer govorim v besedilih. Ne vidim razloga, da bi s tem izgubil poslušalce, tako kot ne vidim razloga za nekoga, ki govori, da je vegetarijanec ali pa ne nosi usnjenih izdelkov. Vsi imamo izbiro, tako pri prehranjevanju kot pri glasbi. Na koncu je važno, da se v svojem življenjskem slogu počutiš dobro.

 

Se vam zdi, da je vegetarijanstvo modna muha? Zakaj se vi ne odločite za tovrsten način življenja?

Ne vem če je ravno modna muha, so pa nekateri aktivisti zelo trmasti in agresivni, tako da dostikrat srečam koga, ki je postal vegetarijanec ali ne nosi usnjenih/krznenih oblačil, pa ne ve, zakaj točno to počne oziroma gleda vse skupaj zelo enostransko. Ne razumite me napačno, vegetarijanstvo je popolnoma v redu, jaz osebno pojem dosti več zelenjave kot mesa, ampak imam oboje zelo rad. Zagotovo pa se raje oblečem v naravne materiale kot v sintetiko. Je bolj zdravo!

 

 

Oktober, 2014

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja