Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Slovenija se glede pojavnosti pnevmokoknih okužb uvršča med države z največjim bremenom teh bolezni, hkrati pa je precepljenost zelo nizka. V letu 2015 so začeli s sistematičnim prostovoljnim cepljenjem dojenčkov proti pnevmokoknim okužbam, odrasli pa so o možnostih in prednostih tega cepljenja še vedno premalo obveščeni. Prav zato si v Slovenskem društvu za boj proti nalezljivim boleznim prizadevajo ozavestiti javnost o pomenu tega cepljenja.

Avtorica: Maja Korošak

 

Prim. Alenka Trop Skaza, dr. med., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje enote Celje, tudi predsednica omenjenega društva, pove, da pnevmokok lahko povzroča invazivne okužbe, kar pomeni, da je prišlo do razsoja bakterije v kri: sepsa, pljučnica z bakteriemijo in meningitis. Pnevmokok lahko povzroča tudi lokalne okužbe, med temi je najpogostejše akutno vnetje srednjega ušesa, pa tudi pljučnica brez bakteriemije, sinuzitis … Okužbe s pnevmokokom so najnevarnejše za otroke, mlajše od dveh let, in za starejše od 65 let. Pomemben dejavnik tveganja za pnevmokokno okužbo in za njen težji potek so še kronične bolezni, kolektivno varstvo ali bivanje (vrtci, šole, domovi za ostarele), prenaseljenost, prenatrpanost, slabše socialne in ekonomske razmere, druge pridružene bolezni, na primer HIV, aids, pa tudi kajenje in alkoholizem ter, kar je po mnenju dr. A. Skaza zelo pomembno, virusne okužbe dihal, predvsem gripa.

Prim. A. Trop Skaza tako doda, da v času povečanega kroženja virusov, ki povzročajo akutna prehladna obolenja, zlasti pa virusov gripe, ti načnejo obrambni sistem zgornjih dihal. Tako odprejo vrata pnevmokokom, ki lahko pridejo iz zgornjih dihal (kjer se že nahajajo) v spodnja dihala in povzročijo pljučnico. Povečano število obolelih za gripo je torej močno povezano s povečanjem obolelih za pnevmokokno pljučnico. Gripa utira pot bakteriji.

Nevarna pnevmokokna pljučnica

Pnevmokokna pljučnica se kljub napredku medicine še vedno lahko konča tudi s smrtjo. Kakšen je sploh potek te bolezni? Prof. dr. Franc Strle s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja: »Potek bolezni je različen, glede na to, kako hudo poteka in koga prizadene. Klasičen potek je tak, da se nenadoma pojavita mrzlica in povišana telesna temperatura, že po nekaj urah se pojavi kašelj. Nadaljuje se s slabim počutjem, nekateri bolniki težko dihajo, lovijo sapo. Potek je lahko blag, lahko pa težak.« Dr. Strle še dodaja, da je potek pnevmokokne pljučnice drugačen pri majhnih otrocih in pri starostnikih. Majhni otroci namreč ne znajo izkašljati, v ospredju je povišana telesna temperatura, manjkrat težko dihanje in včasih tudi kašelj, vendar izpljunka ni. Starostniki pa praviloma ne reagirajo s povišano telesno temperaturo, ampak nenadoma postanejo zmedeni in če so bili prej gibljivi, takrat nenadoma obležijo. Zaradi tega je pri njih zdravniku včasih težko ugotoviti, ali gre resnično za pljučnico ali ne.

V Sloveniji je na leto hospitaliziranih od 5000 do 7000 ljudi s pnevmokokno pljučnico. Večinoma gre za odrasle, polovica pa je majhnih otrok in starostnikov. V bolnišnici se bolniki s hujšim potekom bolezni zdravijo na več načinov. Eden je ta, da se podpre splošno stanje bolnika: nekaterim pade krvni tlak, nekateri imajo težave z odvajanjem vode, lahko pride do motenj zavesti ali pa do dehidracije. Če pride do motenj pri izmenjavi plinov (ko je prizadet precejšen del pljuč), pri zdravljenju dodajajo kisik, včasih je potrebno tudi umetno predihavanje. V vsakem primeru pa skušajo delovati proti vzroku, torej proti pnevmokoku, to pomeni, da bolniku dajejo antibiotike. »Če vemo, da gre za pnevmokokno okužbo, potem lahko v bolnišnici damo penicilin v žilo. Dokler na to vrsto pljučnice samo sumimo, pa bolniki dobijo antibiotike s širšim spektrom delovanja. Zdravljenje z antibiotiki ni daljše od sedem dni,« še pove dr. Franc Strle. Še vedno za pljučnico umre več kot 10 odstotkov starejših ljudi.

Kam na cepljenje?

Asist. Zoran Simonović, dr. med., iz mariborske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje pove, da se cepljenje izvaja pri vseh območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje, pa tudi v zdravstvenih domovih in pri zdravnikih koncesionarjih. Dobra novica je, da večina oseb potrebuje le enkratno cepljenje s posamezno vrsto cepiva. Nekateri ljudje pa morajo cepljenje po petih letih ponoviti. »To so ljudje, ki so jim operativno odstranili vranico, cepljenje s 23-valentnim polisaharidnim cepivom pa ponovimo tudi pri ljudeh, ki so prvo cepljenje prejeli pred 65. letom starosti,« pojasnjuje Z.  Simonovič, dr. med., ter razloži, da obstajata dve vrsti cepiv: 23-valentno polisaharidno cepivo in pa konjugirano cepivo, in sicer 10- in 13-valentno. Valentnost cepiva pomeni, proti koliko različnim najpogostejšim serotipom (vrstam) pnevmokokov cepivo ščiti. Obstaja več kot 90 različnih tipov pnevmokokov. Polisaharidno cepivo daje zaščito proti invazivnim pnevmokoknim okužbam, ki jih povzroča 23 najpogostejših serotipov, in se uporablja pri otrocih, starejših od dveh let, in pri odraslih. 10-valentno konjugirano cepivo je namenjeno preprečevanju invazivnih bolezni, pljučnic in akutnih vnetij srednjega ušesa, ki jih povzroča pnevmokok pri dojenčkih in otrocih do petega leta starosti. 13-valentno konjugirano cepivo pa je namenjeno preprečevanju invazivnih pnevmokoknih okužb, pljučnic in akutnih vnetij srednjega ušesa, ki jih povzroča pnevmokok pri dojenčkih, otrocih in mladostnikih, ter preprečevanju invazivnih pnevmokoknih okužb in pljučnic, ki jih ta bakterija povzroča pri odraslih.

Nekaterim skupinam pokrije zavarovalnica

Cepljenje je samoplačniško, za določene skupine ljudi pa cepljenje pokrije obvezno zdravstveno zavarovanje. To so osebe po odstranitvi vranice in osebe z okrnjeno imunostjo, bodisi pridobljeno ali prirojeno. Pa tudi tisti, ki se zdravijo zaradi kronične odpovedi ledvic ali pa imajo zaradi zdravljenja z visokimi odmerki kortikosteroidov, bioloških zdravil ali obsevanja okrnjen imunski odziv. To so tudi dializni bolniki in bolniki po presaditvi organov. Te bolnike na cepljenje napotijo njihovi osebni zdravniki.

Cena enkratnega cepljenja s 13-valentnim cepivom je 64,50 evra. Če je potrebno tudi dodatno cepljenje s 23-valentnim cepivom, pa je za to treba plačati 30 evrov. Po zagotovilih A. Trop Skaza stranskih oziroma neželenih učinkov cepiva proti pnevmokoknim okužbam ni. »V najslabšem primeru pride do lokalne bolečine in rdečine na mestu vboda. Niti iz dela v ambulanti niti iz osebnih izkušenj se ne spomnim, da bi prišlo do katerih koli drugačnih stranskih učinkov.«

 

December 2017

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja