Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Herpes na ustnici je pogosta, večinoma nenevarna bolezen, ki jo povzroča Herpes simplex.

Avtor: Aleksandra Bergant Suhodolčan,dr-med.

Virusi Herpes simplex (HSV) pogosto povzročajo okužbe pri ljudeh. Poznamo viruse HS tipa 1 in 2. Pri okužbi s HS tipa 1 se večinoma pojavijo spremembe na ustnicah, medtem ko je okužba s HS tipa 2 običajno povezana s spremembami na spolovilu, vendar pa oba tipa virusa lahko povzročata tako ene kot druge spremembe. Po razmnoževanju na koži ali sluznicah virus ostane trajno prisoten v živčnih ganglijih in lahko povzroča ponovne izbruhe bolezni. Večina ljudi (kar do 90 %) je prekuženih s HSV-1, približno četrtina pa s HSV-2.

Do prve okužbe s HSV-1 pride običajno že v otroštvu, in sicer z neposrednim stikom s kožo ali sluznico okuženega, ki pa ima lahko tudi asimptomatsko okužbo (to pomeni, da na koži ali sluznicah ne vidimo sprememb). Pri otrocih lahko okužba poteka kot herpetični gingivostomatitis, ki ga laično imenujemo tudi »slinavka«. Bolezen se začne s slabim počutjem in povišano telesno temperaturo. Dan do dva kasneje opazimo tudi spremembe v ustih. Sluznica ust je pordela in nabrekla, na njej nastanejo mehurčki, ki zelo hitro počijo in se oblikujejo v okroglaste razjede. Spremembe se lahko širijo tudi izven ustne votline, prizadenejo ustnice ter kožo ob ustih. Ker so spremembe v ustih zelo boleče, bolniki odklanjajo hrano in tekočino. Nove spremembe se pojavljajo 4–5 dni, nato pa se v 7–14 dneh sluznica povsem zaceli.

Ko virus izbruhne ponovno…

Pri ponovnem sproženju aktivaciji virusa se na ustnici pojavi skupek mehurčkov, ki se v nekaj dneh spremenijo v razjede in kraste. Bolniki nekaj ur pred pojavom sprememb na ustnicah občutijo draženje, zbadanje ali srbenje, skratka vedo, da »se nekaj dogaja«. Pojav mehurčkov na drugih mestih, kot so nos, brada, lica, pa tudi drugje po koži, je redkejši. HSV lahko okuži tudi oči in povzroča brazgotinjenje roženice. Hujše spremembe pri okužbi s HSV najdemo pri bolnikih, ki imajo oslabljen imunski sistem.

Najpogostejši sprožitelji ponovne sprožitve HSV na ustnicah so stres, povišana telesna temperatura, spremembe v hormonskem statusu (npr. ob menstruaciji) in izpostavljenost UV-žarkom, mednje pa spadajo tudi poškodba obraza in nekateri kemični in laserski postopki na obrazu.

Kako jo prepoznamo?

Okužbo s HSV običajno prepoznamo po značilni klinični sliki in podatkih, ki jih izvemo od bolnika. Če smo v dvomih, obstajajo metode za dokaz virusov v tekočini, ki je v mehurčku.

Prenos okužbe poskušamo preprečiti s tem, da se izogibamo stiku z okuženimi med zagonom kožnih sprememb. Ker pa je veliko okužb asimptomatskih, to ni vedno uspešno.

Kaj pa zdravljenje?

Blage okužbe zdravimo z lokalno terapijo, kamor spadajo protivirusna mazila in mazila, ki spremembe nekoliko posušijo (npr. takšna, ki vsebujejo cink), obstajajo pa tudi zdravila s protivirusnim učinkom, ki so namenjena zdravljenju hujših oblik okužbe.

Ne spreglejte

Melatonin je naravni hormon, ki nastaja predvsem v češeriki, majhni žlezi v možganih, ter se sprošča v krvni obtok. Češerika
Preberi več
Rak želodca je ena izmed rakavih bolezni z najvišjo stopnjo smrtnosti, ta pa je v večji meri posledica poznega prepoznavanja,
Preberi več
Kljub temu, da so stopala ključnega pomena za našo mobilnost, o njih ne razmišljamo prav veliko, dokler nas ne zmoti
Preberi več
Talne obloge iz plute sicer poznamo že desetletja, zdaj pa so s trendom vračanja k naravi in trajnosti postale spet
Preberi več
Ob diagnozi rak dojk se bolnicam sesuje svet. Takrat potrebujejo resno obravnavo in prave informacije ter človeški pristop zdravstvenega osebja,
Preberi več
Delovanje mišic je tesno povezano z živčevjem. Po živcih se prevajajo električni impulzi, ki mišicam signalizirajo krčenje. Iz osrednjega živčevja
Preberi več
Osteoporoza se pojavi brez znakov in opozoril, bolniku pa zelo zmanjša kakovost življenja. Nevarna je predvsem zaradi visokega tveganja za
Preberi več
Avtor: Doc. dr. Mija Blaganje, dr. med. Kaj je zdrs medeničnih organov? Zdrs medeničnih organov, z drugim izrazom prolaps, je
Preberi več