Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Vsak dan nas obkrožajo milijarde bakterij in virusov. Za številne od njih je človeško telo kot samopostrežna restavracija, ki ponuja skoraj neomejene vire prehranjevanja in razmnoževanja, toda vdor v človeški organizem zanje ni lahko opravilo. Koža je namreč skoraj neprepustna za zunanje snovi. Oči, nos in ustno votlino ščitijo tekočine in lepljiva sluz, na katere se ujamejo nevarni napadalci in snovi iz okolja.

V dihalnem traktu imajo pri tem pomembno vlogo migetalke (cilije). Škodljivi organizmi, ki jim uspe priti do želodca, se znajdejo v morju želodčne kisline, ki večino od njih pokonča. Ne glede na čudovito obrambo človeškega organizma se številni sovražniki uspejo prebiti skozi to obrambo. Nekateri s hrano, drugi se prikradejo v organizem preko nosu ali poškodovane kože. Kdo nam pomaga, da večino časa ostanemo zdravi? O tem smo povprašali prof. dr. Alojza Ihana, dr. med., z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Avtor: Irena Furlan

 

Kaj je imunost in kako deluje imunski sistem?

Imunski sistem sestavljajo imunske celice, ki jih v krvi imenujemo bele krvne celice – levkociti. Levkociti ne krožijo samo po krvi, ampak po vsem telesu in sestavljajo imunska tkiva in organe – npr. bezgavke, vranico, mandlje, priželjc. Imunske celice znajo učinkovito prepoznavati in uničevati bolezenske mikrobe (bakterije, viruse, parazite, glive), ki vdrejo v organizem. Na ta način nas imunski sistem zaščiti pred okužbami.

 

Kaj je prirojena in kaj pridobljena imunost?

Del imunskega odziva je ob vdoru bolezenskih mikrobov v organizem že oblikovan in se v obliki vnetja takoj zažene in preprečuje nadaljno vdiranje mikrobov in širitev okužbe. Ta del imunskega odziva imenujemo prirojena imunost, ker deluje brez „predpriprav” – takoj ob vdoru mikrobov v telo in bi jo zato v vojaškem smislu lahko ponazorili z obrambnim zidom in s stražami ob njegovih vratih. Drugi del imunskega odziva pa se ob stiku z novimi napadalci šele začne oblikovati, kar traja od deset dni do nekaj tednov, zato te odzive imenujemo pridobljena imunost. Pomembna lastnost pridobljene imunosti je izjemna natančnost in učinkovitost napadanja tujih mikrobov. Napada točno določene molekule tujega mikroba, v vojaškem poimenovanju bi bili to topovi, rakete in drugi ofenzivni izstrelki, ki merijo v točno določene tarče napadalcev. Izstrelki v imunskem sistemu pa so npr. protitelesa.

 

Kaj je imunski spomin?

Imunski spomin pomeni, da imunski sistem ob prvem stiku s povzročiteljem bolezni potrebuje za organizacijo imunskega odgovora 10–20 dni, šele potem premagamo okužbo. V tem času se razmnožijo imunske celice, ki lahko premagajo okužbo. Imunske celice ostanejo žive in pripravljene še leta po okužbi, zato je imunski sistem ob ponovni okužbi z isto vrsto mikrobov že pripravljen in takoj premaga okužbo. Ta pojav izkoriščamo pri cepljenju – s pomočjo cepiva razmnožimo imunske celice, da so pripravljene že za prvo okužbo.

 

Kje je največ celic imunskega sistema?

Največ jih je v črevesni sluznici, ker je to področje, kjer so mikroorganizmi v najtesnejšem stiku z našo notranjostjo. V črevesju je prek 400 vrst bakterij, ki zelo pogosto vdirajo preko sluznice in tam jih morajo nenehno loviti in zadrževati imunske celice. Črevesne bakterije, ki niso posebno agresivne, služijo kot izvrsten trening za razvoj imunskega sistema, zlasti pri otrocih. Zato je zelo pomembno, da imamo v črevesju raznolike črevesne bakterije, t.j. bogato črevesno floro, ki jo „pridelamo” predvsem z raznovrstno rastlinsko prehrano. Revna črevesna flora predstavlja večjo možnost za nekatere bolezni imunskega sistema, kot so alergije in nekatere avtoimunske bolezni.

 

Vnetje – kdaj nas ščiti oz. je koristno?

Vnetje je vsekakor koristna reakcija, ki se sproži pri vsaki poškodbi tkiva. Vnetje omogoča celjenje in obnovo tkiva, po drugi strani tudi aktivira imunske celice in s tem obrambo tkiva pred mikrobi. Je pa neprijetno, če vzrok za poškodovanje tkiva traja dalj časa, na primer kronična okužba, zastrupitev ali avtoimunska bolezen. V tem primeru se pospešeno celjenje tkiva zaradi vnetne reakcije sprevrže v nastanek brazgotinskega (vezivnega) tkiva, ki lahko povsem uniči ali iznakazi prvotno tkivo ali organ; tako iz jetr nastanejo cirozna jetra, iz pljuč neuporabna emfizemska pljuča, …

 

Kdaj govorimo o pomanjkljivem imunskem sistemu?

Pri dobro uravnanem imunskem sistemu so okužbe razmeroma redke, odzivi na okužbe so intenzivni (vročina), v vmesnem obdobju pa v organizmu ni znakov vnetja (npr. subfebrilnih temperatur, povišanega CRP, povečanih bezgavk). Pomankljiv imunski odziv povzroča kronična vnetja zaradi okužb (reaktivacije virusov, prodori bakterij s sluznic v organizem) in zaradi napačno uravnanih imunskih odzivov (alergije in druge preobčutljivosti, avtoimunosti). Dalj časa trajajoča imunska pomankljivost, čeprav manjše stopnje, poveča pogostnost kroničnih virusnih in drugih okužb, s tem pa se poveča tveganje za degenerativne in rakave bolezni. Kronična vnetja, ki nastajajo ob kroničnih okužbah, dodatno zavirajo normalen razvoj imunskih celic in normalno delovanje imunskega sistema. K temu dodatno pripomorejo še fiziološka stanja, ki na tak ali drugačen način kronično povečujejo nastajanje ali kopičenje vnetnih mediatorjev v organizmu (debelost, alkohol, kajenje, hudi telesni napori, stres, kronične bolezni – npr. revmatske bolezni, sladkorna bolezen). Vnetni mediatorji, ki nastajajo in se kopičijo iz različnih vzrokov, se glede škodljivega delovanju „seštevajo”, zato moramo biti ob neizogibni navzočnosti nekateih od njih (npr. alergije ali okužbe) zelo pozorni, da odstranimo tiste vzroke vnetja, na katere lahko vplivamo (debelost, stres, kajenje, primerna količina dela). Vsekakor pa škodljiva vnetja preprečujemo s tem, da se s primerno higieno in z načinom življenja izogibamo okužbam, ki nam v nobenem primeru ne koristijo.

 

Kaj so alergije?

Pri preobčutljivostnih reakcijah ni vzrok prešibek ali premočan imunski sistem, ampak se ne vklopi prava vrsta imunskega odziva. Pri astmi se npr. napačno vklopi protiparazitski imunski odziv (torej odziv proti glistam, trakuljam in podobno) proti povsem neškodljivi snovi – npr. cvetnemu prahu. In tak imunski odziv povzroči na dihalni sluznici vnetje, od katerega ni nobene koristi, ampak nasprotno – učinki vnetja so moteči, zlasti za dihanje. Ker pa je cvetni prah v določeni sezoni stalno v zraku, je tako vnetje tudi kronično, kar povzroča velike, tudi nepovratne spremembe sluznice dihal.

 

Kako okrepiti imunski sistem?

Za uspešno prebolevanje okužb moramo biti v dobri fizični kondiciji, ki pomeni dovolj veliko rezervo srčne, pljučne in žilne zmogljivosti – ko smo zdravi, jo rabimo npr. za tek, ko smo bolni, pa za uspešno spopadanje z vročino. Za celotedenski napor, kot je na primer gripa, je potrebna tudi presnovna rezerva – dobro delujoča jetra z zalogo vitaminov in beljakovin, ki so potrebne za proizvodnjo zaščitnih protiteles proti virusu. Beljakovine so med boleznijo najlažje dostopne iz dovolj okrepljenih mišic, ki med prebolevanjem bolezni zaradi mirovanja kar same oddajajo beljakovine, ki so potrebne imunskemu sistemu za izgradnjo protiteles. Na prehrano v času bolezni težje računamo, ker ob vnetju naravno ostanemo brez teka. Tretja zaloga za bolezen pa je dobro pripravljen in odziven imunski sistem. To pomeni, da ne sme biti poškodovan in izčrpan od nenehnih vnetij, okužb ali stresov v preteklosti. Izčrpani ljudje, zlasti kronični boniki in tisti s predhodnimi okužbami, nimajo zdravstvene rezerve oz. zaloge, zato njihov imunski sistem ne more uspešno premagati okužbe, bolezen pa se vleče. Tudi nosečnice imajo zaradi zaščite ploda, ki je objektivno gledano tujek, naravno zavrt imunski sistem, zato so bolj občutljive za okužbe.

Večina dela za uspešno premagovanje morebitnih okužb mora biti opravljena pred boleznijo. Dobra imunska kondicija za pripravo na morebitno bolezen pomeni, da imunski sistem pred začetkom bolezni ni vzdražen in posledično izčrpan zaradi predhodnih okužb ali drugih vnetij. Torej je treba poskrbeti, da nas okužba, zlasti z gripo, doleti v stanju brez predhodnih bolezni oziroma ponavljajočih se okužb.

 

Če smo torej zdravi in brez pogostih okužb, se ni treba ukvarjati s tem, kaj nam bo bolezen prinesla. Ko bomo zboleli (če bomo), bomo pač teden dni počivali, ob vročini nad 38 °C jedli aspirine in pili topel čaj.

 

Če pa že pred sezono prehladnih bolezni doživljamo pogoste okužbe, pojdimo k zdravniku, da presodi, če se za težavami ne skriva kaj resnejšega oz. kako on gleda na vaš problem z vidika izkušenj. Če ni kaj hujšega, težave pa vseeno občutite, sledi morda najtežji del – optimizacija zdravstvenega stanja. Treba je začeti pri primerni fizični dejavnosti, ki naj obsega vsaj trikrat tedensko 45 minut intenzivnega napora. Šele tako bo organizem vsaj približno odziven. Če je potrebno, dodajamo nekatere preparate, vendar nimajo vse skupine ljudi enakih potreb.

 

Športniki imajo zaradi intenzivnega treninga in napora tako povečan metabolizem, da intuitivno hranjenje mnogokrat ne zadošča, zato je potreben program, sestavljen na podlagi laboratorijskih analiz. Kar se tiče prehranskih dodatkov, je na prvem mestu aminokislina glutamin, ki ga mišice med delom izredno veliko počrpajo iz krvi, tako da ga zmanjka za imunske celice, ki ga tudi potrebujejo. Potreba imunskih celic po glutaminu je kritična zlasti v primeru okužbe, ker se brez dovolj glutamina imunske celice ne morejo razmnoževati, to pa je osnova za imunski odziv in tvorbo zaščitnih protiteles, ki premagajo okužbo. Za delitev in delovanje imunskih celic – zlasti za tvorbo kisikovih radikalov, ki uničijo bakterije – je pogosto kritična tudi aminokislina arginin in zadostna zaloga železa. Po drugi strani pa pri intenzivnem ukvarjanju s športom nastaja preveč škodljivih kisikovih radikalov, zato je potrebno vnašanje antioksidantov, predvsem selena, tautrina ter vitaminov E, A in C. S temi dodatki poskušajo vrhunski športniki zmanjšati »okno za okužbe«, ki nastane po večjem telesnem naporu in se laboratorijsko kaže predvsem kot izginotje protiteles v slini in sluzi dihal in prebavilih, kar poveča ogroženost zaradi respiratornih okužb, zlasti virusnih. V določeni meri pomaga jemanje pripravka kolostruma (npr. govejega), ki vsebuje veliko zaščitnih proteinov in protiteles, namenjenih varovanju novorojenčeve sluznice.

 

Za razliko od športnikov, ki potrebujejo dodatke zaradi nenormalno velikih naporov, tudi skupine bolj »krhkih« ljudi, ki imajo težave z uživanjem, prebavljanjem ali presnavljanjem dovolj pestre hrane in ob okužbah, potrebujejo prehranske dodatke. Pogosto je upravičeno jemanje dodatkov pri starostnikih, zlasti s kroničnimi boleznimi, ko so potrebne večje količine zaužitih vitaminov in mineralov zaradi interakcij z zdravili, zaradi operativnih posegov ali poškodb in zaradi neustreznega prehranjevanja, ki ima razloge v revščini, anoreksiji, socialni izoliranosti, depresiji, problemih pri požiranju in žvečenju in neprimerni izbiri hrane. Starostniki pogosto pomankljivo uživajo železo, kalcij, cink, magnezij, riboflavin, vitamine A, D, B6 in B12. Za sladkorne bolnike je značilna nižja koncentracija vitaminov C (celo za 30 odstotkov) in E ter glutation reduktaze v plazmi. Dodajanje antioksidantov vitamina C in E pri sladkornih bolnikih upočasni nastanek žilnih okvar, ki so povezane z aterosklerozo. Presnova diabetikov je povezana s povečano potrebo po B-vitaminih in s povečanim ledvičnim izgubljanjem, zato je primerno nadomeščanje folne kisline, vitaminov B6, B12 in cinka. Ameriško združenje za diabetes (ADA) priporoča tudi nadomeščanje magnezija ob dokazani hipomagneziemiji.

 

Sicer pa je najbolje, da ljudje, ki imajo težave s pogostimi okužbami, v času, ko so razmeroma zdravi, pri sebi premislijo in tudi eksperimentirajo, kaj še lahko storijo glede načina življenja (na primer glede izpostavljanja okužbam, spanja, stresa, delovne aktivnosti, sprostitve), da se jim začarani krog okužb prekine. Med tako eksperimentiranje lahko spada tudi samozdravljenje s preparati, ki so se izkazali za učinkovite, od rastlinskih imunostimulansov, prek glivičnih in bakterijskih pripravkov, do probiotikov. Če človek ugotovi, da mu nek pripravek pomaga, naj v primeru večje nevarnosti okužb to uporablja.

 

 

Oktober, 2010