Zdravstvene razmere, s katerimi smo se soočili v tem letu, so nam med drugim nagnala strah v kosti. Če kdo v naši bližini samo kihne, ga že postrani gledamo in podzavestno bežimo stran. Kaj šele če posameznik v naši bližini smrka. Asist. Jureta Urbančiča, dr. med., specialista otorinolaringologa, vodjo kliničnih ambulant Klinike za ORL in CFK v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, smo prosili za nekaj podrobnejših pojasnil o izcedku iz nosa. Med drugim nam svetuje, kako se najbolje spopasti z njim.
Avtorica: Katja Štucin
Diagnoza – izcedek iz nosa se sliši kratko malo hecno in je bržkone še nihče ni doživel. Izcedek iz nosa je namreč simptom pri zelo različnih boleznih oziroma stanjih. »Izcedek iz nosa doživljamo kot simptom, čeprav bi samo izcejanje iz nosa lahko opazili in tudi merili. Sploh če se izceja navzven, torej naprej in ne nazaj. Sam nos oziroma nosna sluznica (in tudi sluznica obnosnih votlin) se čisti tako, da aktivno prenaša nečistoče nazaj proti žrelu. To nam omogoči sistem migetalk, ki valujejo. Ko je izcedka več, lahko to zaznamo, tako je pri precej različnih stanjih,« pojasnjuje Jure Urbančič in dodaja, da je najpogostejše vnetje sluznice nosa ali rinitis in da je zelo pogosto tudi vnetje sluznice nosa in obnosnih votlin ali rinosinuzitis. »V obe skupini spadajo manj ali bolj intenzivni virusni prehladi z izcedkom, zamašenim nosom, slabim vohom, včasih tudi z bolečinami v predelu obnosnih votlin.
Pogosto lahko opazimo tudi kronični rinitis, kot je recimo pri tistih, ki so alergični na alergene v zraku.« Zanimivo je, zakaj pravzaprav pride do tega, zakaj nam lije iz nosa denimo zaradi neke alergije. Jure Urbančič preprosto pojasni, da alergen, ki pride v stik z nosno sluznico pri nanj dovzetnem človeku, sproži alergijsko ali vnetno reakcijo. Pri tem pride do vpliva vrste različnih molekul na nosno sluznico, ki se zadebeli, bolj prekrvavi, obenem pa pride tudi do dodatnega, prekomernega izločanja sluzi. Vse to na način obrambe pred potencialnim sovražnikom, ki pa to ni, je zgolj alergen, ki je sprožil ta odziv. Nos je torej zamašen, opažamo izcedek, slabo vohamo. Sicer pa med redkejše vzroke za izcedek spadajo bakterijski rinosinuzitisi in na primer izcedek pri iztekanju tekočine centralnega živčnega sistema (poškodbe in podobno). Nekoliko redkejši pa so tudi kronični rinosinuzitisi, ki se kažejo kot gnojav izcedek iz nosa.
Barva in gostota izcedka
Med prehladom se spreminja tudi izcedek iz nosa. Takrat si seveda želimo, da bi čim hitreje ozdraveli, zato je naše edino vprašanje, kdaj bo tega konec. Bržkone se ne vprašamo, kaj sploh prihaja iz nosa oziroma zaradi česa se barva in gostota izcedka spreminjata in kaj vpliva na to. Kot rečeno, si želimo samo, da bi nehalo teči. Za tiste najbolj radovedne je Jure Urbančič zelo slikovito orisal, da si lahko predstavljajmo, da je nos tudi del našega filtra za delce, ki jih vdihujemo. Zaradi tega ima posebno anatomsko obliko, ki je precej bolj zapletena, kot je navaden zračnik na prezračevalnem sistemu. Poleg tega vsaj del te cevi odigra določeno vlogo pri čiščenju in vlaženju zraka, ki ga vdihamo.
Delci, ki so v zraku, se v odvisnosti od velikosti in toka zraka nalagajo na določene dele dihalnih poti, tam jih prestreže sluz, kjer se nabirajo. V sluzi so encimi, soli, glikoproteini, mucini, imunoglobulini, dodajmo še virusne delce, bakterije, morda glive, prašne delce. Pri zdravi osebi je razmerje sestavin in hitrost čiščenja taka, da praviloma ne bi smeli opaziti posebnosti (obarvanja, zastajanja, smradu …). Pri spremenjenih razmerah, kot so vnetje, anatomske spremembe po na primer večjih posegih v nosu, pa se število organskih elementov poveča (vnetne celice, bakterije, virusi, ostanki propadlih celic, drugačne sestava mukusa, zastal mukus zaradi slabšega delovanja cilij ali prevelike količine sluzi). Tak izcedek je lahko gnojav, torej umazano bel ali zelen, rjav, krvavkast, če je prišlo še do lokalne krvavitve ob povečani pretoku krvi skozi tkiva ob vnetju.
Sam izcedek res še ni razlog za preplah
Obstaja skupina ljudi, ki so zelo prestrašeni, če samo pomislijo na to, da obstaja možnost okužbe s covidom-19, in ljudje, ki samo zamahnejo z roko in zavijejo z očmi. Zagotovo je dejstvo, da vsak izcedek, tudi če ga spremlja kašelj, še ni znak koronavirusa. Prav tako pa naj velja, da smo vendarle nekoliko bolj previdni, kot smo bili pred pojavom epidemije, ki je svet, če želimo ali ne, postavila na glavo. Tudi Jure Urbanč opozarja, da bi lahko bili dosledni pri higieni in tako morda preprečili katerokoli okužbo. »O okužbi covid-19 šele sestavljamo zanesljive klinične slike. Jasno je, da pri deležu bolnikov poteka tako, da je lahko odsotnost voha eden izmed enako pomembnih ali celo prvih simptomov.
Sam izcedek iz nosa je pogost pri vseh boleznih zgornjih dihal in kot tak ni razlog za preplah. Morda dodatno opozorilo, da je ob pojavu izcedka smiselno še bolj natančno izvajati higieno kašlja in rok ter se nasploh obnašati varno in zmanjšati možnosti za prenos kateregakoli infektivnega agensa. Dogodki okoli nas vedno zahtevajo določeno mero prilagodljivosti. Navaden prehlad lahko dobimo precej podobno kot covid-19. Za prvega vsi zamahnemo z roko, za slednjega ne. Zakaj se ne bi obnašali tako, da bi zmanjšali možnost prenosa enega in drugega, če recimo to zahteva samo malo več dela, samoopazovanja in samonadzora in morda niti ne vpliva toliko na naš priljubljeni način življenja?«
Higiena proti prenosu okužb
Pri preprečevanju okužbe z virusi pri nalezljivih boleznih, ki povzročajo okužbe dihal, je priporočljivo upoštevati vsakodnevne preventivne ukrepe. Kot izpostavljajo pri Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja (NIJZ), je pomembno, da v primeru bolezenskih znakov in simptomov (kot so na primer nahod, slabo počutje, bolečine v mišicah, povišana telesna temperatura, kašelj), ostanemo doma in se po telefonu posvetujemo s svojim izbranim zdravnikom ter upoštevamo njegova navodila.
Vsak posameznik je pomemben
»Vsak izmed nas lahko zmanjša tveganje za okužbo in širjenje okužbe z izvajanjem ukrepov, kot so redno in temeljito umivanje rok z milom in vodo. V primeru, da voda in milo nista dostopna, si roke razkužimo z namenskim razkužilom za roke. Ne dotikamo se obraza z nečistimi oziroma neumitimi rokami. Izogibamo se tesnih stikov z ljudmi, ki kažejo znake nalezljive bolezni. Upoštevajmo varno razdaljo 1,5 metra. Upoštevajmo pravilno higieno kašlja (preden zakašljamo/kihnemo, si pokrijemo usta in nos s papirnatim robčkom ali zakašljamo/kihnemo v zgornji del rokava). Papirnat robček po vsaki uporabi odvržemo med odpadke in si nato umijemo roke z milom ter vodo. Upoštevamo pravila socialnega distanciranja, kar pomeni, da se brez potrebe ne družimo z osebami zunaj skupnega gospodinjstva, pazimo na razdaljo 1,5 metra, v trgovino gremo čim manjkrat in takrat, ko ni veliko ljudi, kar največ poskusimo opraviti preko spletnih strani.
Če potrebujemo zdravila iz lekarne, za pomoč prosimo zdravega svojca ali drugo zdravo osebo. Če potrebujemo pomoč, prosimo družinske člane, prijatelje ali pomoč poiščemo v lokalni skupnosti. Upoštevamo ukrepe, namenjene omejevanju socialnih stikov. Poleg tega poskrbimo za higiensko ravnanje v gospodinjstvu, kar pomeni, da za čiščenje površin uporabljamo vodo in običajna čistilna sredstva. Večkrat očistimo površine, ki se jih pogosto dotikamo. Poskrbimo za redno zračenje zaprtih prostorov. Prostor prezračimo za pet do deset minut večkrat na dan. Z embalažo živil in drugih izdelkov, ki jih prinesemo iz trgovine, ravnamo kot s potencialno onesnaženo,« navajajo pri NIJZ.
Ravnajmo preventivno
Lahko kaj naredimo, da do izcedka iz nosa sploh ne pride? Jure Urbančič pravi, da nas je epidemija s covid-19 vsekakor naučila, da imamo poklice, kjer zaposleni prihajajo večkrat v stik z ljudmi, ki so prehlajeni. »V takih primerih se moramo ustrezno samozaščititi. Enako velja za ljudi, ki so alergični. Gre za znano bolezen, z učinkovitimi zdravili, a vseeno ugotavljamo, da je preveč alergikov slabo zdravljenih. Ljudje s kroničnim rinosinuzitisom imajo lahko izcedek praktično ves čas. Težko ga je nadzorovati, navkljub ustreznim zdravilom in operacijam.« Sicer pa naj velja za vse, da ravnajmo samozaščitno, poskrbimo za zdrav način življenja, če pa že imamo značilen izcedek iz nosu zaradi virusnega obolenja zgornjih dihal, pa poskrbimo, da bo verjetnost okužbe drugih karseda majhna.
ABC
A Izcedek iz nosa je pogost pri vseh boleznih zgornjih dihal in kot tak ni razlog za preplah.
B Ob pojavu izcedka je smiselno še bolj natančno izvajati higieno kašlja in rok.
C Ravnajmo samozaščitno.
