Najpogostejša virusna okužba je prehlad. Povzroča ga več kot 200 različnih virusov, najpogostejši so iz družine rinovirusov in koronavirusov. Kadar je povzročitelj prehlada adenovirus, ima okužba že »težji potek prehlada«. Jeseni in pozimi so okužbe najpogostejše, čeprav se pojavljajo tudi v toplejših letnih časih.
V povprečju imamo desetkrat več možnosti, da zbolimo za prehladom kot za gripo, ki je veliko resnejše obolenje kot prehlad. Prehlad zahteva večjo odsotnost z dela in od pouka kot vse preostale bolezni skupaj. Gripa je bolj sezonska in se pojavlja od konca oktobra do sredine aprila.
Avtorica: Saša Vrbančič
Traja in traja
»Sedem dni ali en teden,« so rekle naše babice. Običajno mine v 4–10 dneh, če nas napade kašelj in je ta suh ali vlažen, pa lahko traja dlje. Odrasli zbolijo v povprečju dvakrat do štirikrat na leto, otroci pa šestkrat do osemkrat. Ponavadi ne ostajamo doma, ampak smo v šoli ali na delovnem mestu. S tem širimo viruse in tvegamo zaplete, zato previdnost ne bo odveč. Bodite pozorni na svoj potek prehlada, zapleti kot so vnetje srednjega ušesa (največkrat pri otrocih) in obnosnih votlin (sinusitisa) ter okužbe spodnjih dihal, med katerimi je najbolj pogosta in nevarna pljučnica, so lahko precej neprijetni in dolgotrajni.
Zdravite sami?
Kolikor ljudi, toliko receptov za samozdravljenje. Z dodajanjem C in E vitamina boste simptome olajšali in imeli boste občutek, da ste prehlad skrajšali. Dovolj tekočine omili potek in omogoči hitrejšo ozdravitev.
Prehlad in majhni otroci
Pri otrocih je prehlad najpogostejše virusno obolenje, ki ga prebolijo celo do osemkrat letno. Viruse, ki povzročajo prehlad, najpogosteje prenesejo z rokami na nosno sluznico ali na očesno veznico in tako povzročijo okužbo. Poleg bolečine ali skelenja v žrelu, se ponavadi pojavi tudi zamašen nos, tekoč izcedek iz nosu, ki čez nekaj časa postane gost in gnojen. Za prehlad je značilen tudi kašelj, ki je v začetku produktiven, nato pa vedno bolj suh in dražeč. Seveda je vrsta virusa tista, ki določa simptome prehlada. Tako kot pri odraslih se tudi pri otrocih lahko pojavijo povišana telesna temperatura, solzenje, kihanje, nelagodno počutje, bolečine v mišicah in glavobol. Vsi ti dejavniki so enako neprijetni za otroke.
Katera zdravila pomagajo?
Večina virusnih obolenj ne potrebuje zdravil oziroma antibiotikov. Največ, kar lahko storimo je, da lajšamo simptome okužbe in krepimo otrokov imunski sistem. S tem omilimo tiste težave, ki otroka utrujajo, delajo slabotnega in prispevajo k njegovemu slabemu počutju. Če zdravnik ugotovi, da je bolezen bakterijskega izvora (npr. gnojna angina), potem bo predpisal antibiotik.
Olajšajte otroku prehladne simptome
Otrok naj počiva. Hrana naj bo lahko prebavljiva, ne silite ga z njo. Dajte mu veliko piti, predvsem tople tekočine. Če lahko grgra, mu dajte slano vodo ali topel čaj, ki ublažita bolečine v žrelu. Če kašlja, se pozanimajte pri zdravniku ali farmacevtu, kaj lahko uživa za blažitev kašlja. Vrsta kašlja – produktiven ali suh, dražeč – določa uporabo zdravila oziroma sirupa. Zamašen nos in težave z dihanjem ublažite z vdihavanjem vodne pare. Če ima otrok temperaturo, je ne zbijajte takoj, ko naraste. Z njo se namreč telo brani pred virusi in bakterijami. Čas za zbijanje nastopi, ko temperatura doseže 38 °C in lahko začne ogrožati otroka. Uporabite hladilne obkladke, ovitke (stopala, goleni, čelo, celo telo), paracetamol.
Če nič od naštetega ne pomaga in ste v skrbeh, obiščite zdravnika.
Kako utrditi otroke?
Nikar jih ne pomehkužite. Naj se igrajo s sovrstniki, postali bodo odpornejši. Naj se igrajo zunaj ob vsakem vremenu, seveda primerno oblečeni in obuti. Omejite jim televizor, računalnik in podobne elektronske igračke. Usmerite jih v šport.
Za seniorje
Če ste v zrelih letih in vas je obiskal prehlad z vsemi svojimi nadležnimi simptomi, veljajo za vas enaka priporočila kot za otroke. Izogibajte se množice ljudi, jejte lahko hrano, bogato z minerali in vitamini, torej sadje in zelenjavo. Predvsem pa se ne naprezajte, počivajte in pazite nase.
Kdaj k zdravniku?
Obisk pri zdravniku je potreben:
- kadar trajajo prehladni simptomi dlje kot sedem dni;
- pri povišani telesni temperaturi, ki traja več kot tri dni;
- kadar težko dihamo in požiramo;
- pri hujših bolečinah v žrelu, ki trajajo več kot tri dni, ali kašelj, ki vztraja več kot 7 dni;
- pri glavobolu in bolečinah v predelu obnosnih votlin;
- pri občutku trdega vratu in hudega glavobola;
- kadar boli uho;
- če ste nosečnica ali oseba, starejša od 65 let.
