Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Že tisočletja ljudje na različne načine skrbimo za svoje zdravje. Prvi prebivalci našega planeta so bili bolj povezani z naravo in so iz nje črpali spoznanja, ki so jim pomagala pri zdravljenju in ohranjanju zdravja. Nekatera ljudstva še danes uporabljajo starodavna znanja, ki imajo z uradno medicino zelo malo skupnega. Resda je medicina prinesla ogromen napredek pri zdravljenju vseh vrst bolezni in dramatično podaljšala življenje posameznika, vendar pa se človekova osnovna skrb začne v stiku z naravo, v skrbi za osnovno zdravje, v skrbi za dober imunski sistem. Prenekateri zapisi in informacije, ki se prenašajo iz roda v rod, so tisti, na katere pomislimo takrat, ko si želimo sami pomagati pri morebitnih znakih bolezni ali pa pri skrbi za svojo odpornost.

Avtor: Saša V.

 

Kaj je imunski sistem?

Čeprav literatura nudi različne razlage, lahko zapišemo, da je imunski sistem skupek organov in celic, ki varujejo telo pred tujki. Spada med najpomembnejše nosilce našega zdravja. Na delu je takrat, ko levkociti oziroma bele krvničke neutrudno patruljirajo v našem telesu. Če naletijo na vsiljivce, kot so bakterije, sprožijo alarmno reakcijo in takoj pustijo ožilje. Z vnašanjem in s prebavljanjem (fagocitov) odbijajo tuje organizme in jih napravijo neškodljive za naše zdravje.

Moč obrambnega odziva je odvisna od moči imunskega sistema. Da je ta izredno pomembna, je zelo očitno v današnjem modernem svetu, ko imunski sistem trpi bolj kot kdajkoli prej. Stres, nezdrava prehrana, onesnaževanje, pomanjkanje gibanja so le nekateri izmed dejavnikov, ki ga slabijo. Tudi s starostjo se naša imunska odpornost zmanjšuje. Nekateri viri menijo, da po 40. letu, ko se poveča obolevnost za rakavimi obolenji, pade imunska odpornost na polovico, nato pa se z leti še naprej zmanjšuje. Zaradi tega se mnoge bolezni, tudi rak, hitreje razvijejo.

Pri večini ljudi opravlja imunski sistem svojo nalogo učinkovito. Delovanja pravzaprav ne čutimo, zaznamo pa posledice, kadar je oslabljen. Čeprav mislimo, da smo zdravi, pa lahko kombinacija različnih okoliščin povzroči oslabitev in takrat se telo težje bori proti škodljivim organizmom, ki prežijo na nas. Postanemo bolj občutljivi, pogosteje zbolevamo, okužbe potekajo z več zapleti in tudi čas zdravljenja je daljši.

 

Kako vemo, da je naš imunski sistem oslabljen?

Bolezen je znak, da je naša odpornost padla oziroma da je naš imunski sistem oslabljen. Ravnovesje v telesu se poruši. Vsi tisti, ki so jim blizu neuradne medicinske smeri, pravijo, da jin in jang nista v harmoniji, da nam manjka lastne bioenergije, da je naša či šibka. Vzroki za takšna stanja so različni: od škodljivih sevanj, stresa, depresij, slabega spanca, neravnovesja med delom in počitkom, do pretiranih skrbi, nezdrave hrane, raznih škodljivih oblik zasvojenosti z alkoholom, s tobakom ali celo z drogo. Kar nekaj znakov kaže na to. Nekateri so vidni, kot npr. mastni ali suhi lasje, izpadanje las, bolečine brez razloga, utrujenost, zamašen nos, izcedek iz nosu, krhki nohti, nekatere pa se občuti kot pobitost, nemoč, depresija ali pretirana občutljivost.

 

Kaj lahko storimo sami?

Krepitev imunske odpornosti je ključ za vzdrževanje zdravega življenja. Da je pravilna prehrana – uravnotežena in pridelana na zdrav način – temelj zdravega organizma, je znano že dolgo časa. Če temu dodamo še dovolj počitka in spanja, smo naredili še več zase. Zaploskamo pa lahko vsem, ki se zavedajo, da je tudi vsakodnevno oz. dovolj pogosto športno življenje, ki požene kri po žilah, tista pika na i, ki največ doprinese k posameznikovemu psihofizičnemu zdravju.

 

Vpliv športa na imunski sistem

Šport ni nova filozofija ali trenutna modna muha. Šport je osnovna potreba človeka, ki je žal velikokrat zanemarjena. Znanstveno je dokazano, da šport krepi imunski sistem. Njegovi učinki blagodejno delujejo na srčno-žilni sistem. Z boljšo prekrvavljenostjo telesa se aktivirajo imunske celice. Stres dodobra načenja imunski sistem, šport pa ga odpravlja. Še tako naporen dan v službi bo zbledel, če bomo pognali svoje noge na hitrejši sprehod, hojo v hrib ali tek. Presnova in metabolizem se izboljšata, krepi se naša samopodoba in vse to pomeni dobro psihofizično počutje. Pri športu uživajo vsi čuti, saj se sproščajo hormoni sreče. Šport nas tudi pomlajuje in kombinacija vsega naštetega je za nas kot zadetek na tomboli. Zavedajmo pa se, da je športna aktivnost ugodna za organizem, dokler vsestransko izboljšuje počutje in zmogljivost – fizično, psihično, delovno in socialno.

 

Koliko športa?

Ravno prav. Kaj konkretno to pomeni?

Najpomembnejša je rednost. Ukvarjanje s športom mora postati tako vsakdanje, kot je delo ali spanje. Vsaj pol ure telesne dejavnosti na dan je odlična popotnica za dobro psihofizično kondicijo.

Če je rednost zakon, potem sta zmernost in postopnost njeni spremljevalki. Česarkoli se lotimo, počnimo pametno in preudarno. Velikih razdalj ali strmih klancev se ne lotevajmo na začetku ukvarjanja s športom. Če smo s kondicijo na nuli, potem zadošča za prvih nekaj športnih dni 1520 minut dnevne fizične aktivnosti. Nato jo počasi stopnjujmo in dodajajmo minute. Ko zmoremo biti telesno aktivni približno 45 minut ali več, potem smo na konju.

Znani so primeri, ko imajo rekreativni športniki ambicioznejše cilje in posledično večje količine treninga. V kombinaciji z vsakodnevnimi službenimi in družbenimi obveznostmi lahko to pripelje tudi do stanja pretreniranosti. To je stanje utrujenosti, ki se pojavi, ko se organizem ne more prilagodi na preobsežen trening in je to zanj stres. S postopno prilagoditvijo se zmanjšujejo posledice stresa in povečujejo funkcionalne sposobnosti. Večina športnikov sicer pozna pojem pretreniranost, ne poznajo pa vzrokov tega stanja. In najpogostejši vzrok je zagotovo prenaporen način treniranja, brez upoštevanja nujno potrebnega počitka. Telo se namreč ne more obnoviti, če mu ne privoščimo počitka, podprtega s primerno hrano.

Šport naj bo sprostitev, ki se je veselimo že zjutraj, ko vstanemo. Če si zadamo prenaporne naloge, ki nas skrbijo in jih zmoremo le s težavo, bomo spet v stresu in tako slabili svoj imunski sistem.

Vse, kar delamo, delajmo z veseljem. Izberimo dejavnost, ki nam je blizu, ne ozirajmo se na  trenutne modne muhe. Primerjajmo se s sabo in ne z drugimi. Veselimo se napredka, premaganih razdalj, pretečenih minut in ur. Nasploh sta veselje in zadovoljstvo velika razloga za krepak imunski sistem. Če ju boste vnesli v športno dejavnost, potem bo ta za vas sprostitev in področje, kjer se boste lahko samozavestno izrazili. Le tak pristop je pravi in prinese dolgoročne rezultate: dobro počutje, boljše zdravje, bolj bistre misli, ohranjanje vitalnosti in krepitev imunskega sistema.

Zavedajmo se, da je velika sreča, da se lahko ukvarjamo s športom.

 

Kdaj šport ne podpira imunskega sistema?

Če nam preti bolezen, potem potrebujemo počitek in ne športa. Že prehlad je zadosten razlog za počitek. Telo se bori z virusi in bakterijami. Če ne zdravimo bakterijske infekcije (npr. vnetja mandeljnov), lahko v najslabšem primeru poškodujemo ledvica, srčno mišico ali živčni sistem. Če imamo poleg znakov prehlada tudi povišano telesno temperaturo ali celo gripo, potem je športna dejavnost absolutno prepovedana.

 

V svojo škodo delamo tudi takrat, ko smo sicer športno dovolj aktivni, vendar jemo neustrezno neprimerno za športnika rekreativca ali preveč/premalo. Upoštevajmo »zlato uro« najkasneje uro po končani vadbi pojejmo ogljikohidratni obrok. Ne pozabimo na zadostno pitje primernih pijač. Če smo v dvomih, kaj in koliko jesti in piti, potem poiščimo informacije na spletu ali v poljudnoznanstveni literaturi.

 

Stres pomeni tudi premalo počitka. Šport koristi, ko si privoščimo prost dan ali dva. Telo potrebuje regeneracijo. Takrat nastaja tudi forma.

 

 

Oktober, 2010