Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Prijetnih poletnih mesecev je konec in skrajni čas je, da telo pripravimo na nekoliko hladnejše vreme. Na sporedu je namreč sezona prehladnih obolenj. Vsako leto je prehlajen vsak drugi Slovenec, zato moramo biti pred nastopom manj prijetnega vremena pripravljeni, še bolj pa naš imunski sistem. Za njegovo krepitev namreč ne poskrbimo le jeseni, temveč moramo v svojo odpornost vlagati skozi celo leto.

Avtorica: Nika Arsovski

Odrasli zbolijo do štirikrat na leto, otroci tudi po desetkrat

Prehlad je virusna okužba, ki jo povzroča več kot dvesto različnih virusov, prav zaradi tega števila pa telo ne uspe zgraditi obrambe proti vsem vrstam virusov. Jeseni, ko se vse pogosteje zadržujemo v zaprtih prostorih, s tem omogočamo lažje prenašanje virusov, zato lahko v kratkem času zboli veliko število ljudi. Odrasli v povprečju zbolijo od dva- do štirikrat na leto, otroci pa tudi desetkrat. Ker prehlad škoduje našemu zdravju ter moti naš vsakdan, je prav, da pred pričetkom sezone obolenj pravilno okrepimo svoje telo in imunski sistem. Že sama narava je poskrbela, da se naše telo kar samo brani pred povzročitelji okužb. Koža nas z izločki lojnic in znojnic, maščobnimi kislinami ter lizocimi mehansko varuje pred vdorom mikrobov v organizem. Tako namreč zavira razmnoževanje in rast zdravju nevarnih mikroorganizmov. Tudi sluznice dihal, prebavil in izločil ovirajo vdor mikrobov, saj izločajo sluz, ki mikrobe odstrani iz telesa. Kadar mikrobom uspe predreti telesne pregrade, nastopi imunski sistem. Tega sestavljajo bezgavke, limfne žile, vranica, kostni mozeg, priželjc, mandeljni ter skupek imunskih celic v sluznici dihal in črevesnih celicah, ki tvorijo nepogrešljiv ščit pred tujki. Bistveni del imunskega sistema so levkociti, bele krvne celice, ki nastajajo v kostnem mozgu. Te tujke uničijo s pomočjo toksičnih kisikovih radikalov, s pomočjo limfocitov pa tvorijo protitelesa ali izločajo kemične snovi, ki uničujejo okužene celice.

Skrajni čas za prehrano, obogateno z vitamini

Vendar pa pravilno delovanje našega imunskega sistema ne sme biti samoumevno. Pogoste in dalj časa trajajoče okužbe opozarjajo na oslabljenost sistema, prepoznamo pa jo tudi po utrujenosti, krhkih nohtih, herpesu, glivičnih vnetjih in podobnih nevšečnostih. Pomanjkanje odpornosti je lahko posledica stresa, enolične prehrane, nezdravih navad, preutrujenosti, pa tudi potlačenih čustev. Prav zato moramo za zdravje imunskega sistema skrbeti skozi celo leto, ne le v času, ko se število okužb množično poveča. Morda je prav zato jeseni še pravi čas, da prevetrimo jedilnik. Če tako še niste začeli uživati vitaminsko bogate hrane, je zdaj skrajni čas. Sveža živila so bogata z vitamini in minerali, za obrok pa jih lahko pripravite v raznih pestrih solatah. Zakaj ne bi tudi v jesenskih dneh prisegali na pisano mero sadnih in zelenjavnih solat? Kot nalašč bodo tudi limone, ki so bogat vir vitamina C, pa tudi pomaranče, rdeča paprika, brokoli, kivi in paradižnik. Vendar pa to še ne pomeni, da bomo prisegali zgolj na sestavine, ki so pripotovale iz daljnih južnih krajev. Pravo vitaminsko bombo lahko najdemo v kislem zelju, odlični sta tudi koleraba in cvetača, predvsem pa strokovnjaki priporočajo, naj se na naših krožnikih znajde predvsem lokalna hrana. Izogibajte se predelani in vnaprej pripravljeni hrani, tudi cvrtje in sladkor vam ne bosta naredila nič dobrega, predvsem slednji spodbuja viruse in bakterije.

»Juhica na dan odžene zdravnika stran«

V tem letnem času se izogibajte mrzli hrani, zato pa naj na jedilniku mesto spet najdejo različne juhe, ki nas bodo pogrele in nam zagotovile primerno mero hranil. Za ohranjanje energije in odpornosti posegajmo po živilih, bogatih z minerali, kot so cink, železo, magnezij in selen, tako ne pozabimo na pest oreščkov, v kateri naj prednjačijo lešniki in mandlji. Veliko vlogo v jesenskem času odigrajo tudi vitamini skupine B, ki telesu vračajo energijo, skrbijo za živčni sistem in krepijo odpornost. Vitamin B2, ki ga najdemo v žitaricah, zeleni zelenjavi, ribah in mlečnih izdelkih, bo poskrbel, da bo telo hrano pretvorilo v energijo. Ob jutrih si privoščimo sadne smutije, bogate s sadjem in zelenjavo, za naravno odpornost, za piko na i pa si privoščimo še žlico hranljivega medu, ki v primeru prehlada blagodejno deluje tudi na grlo in požiralnik. Za zadostno mero vitamina D se odpravimo na svež zrak, kadar je to seveda le mogoče, saj tako ujamemo nekaj sončnih žarkov.

In kako se še drugače pripravimo na jesen?

Z gibanjem v naravi krepimo naš imunski sistem. Ker večji del dneva preživimo za štirimi stenami in dihamo slab zrak, poln bakterij, se poveča možnosti za nastanek nalezljivih bolezni in okužb. Zato je pomembno, da si utrgamo nekaj časa in ga preživimo na svežem zraku. Redna telesna dejavnost spodbuja sproščenje hormona sreče ter pozitivno vpliva na naše počutje in krepitev imunskega sistema. Poleg pomena gibanja ne gre zanemariti niti zadostne količine spanca. Spanje uravnava ravnovesje hormonov, pomaga zbistriti misli, izboljšuje počutje in pomaga pri obnovi celic. Pazimo tudi na zadostno mero vode, s katero hidriramo naše telo. Veliko glavobolov izvira prav iz pomanjkanja vode v telesu. Dehidriranost poškoduje celice, kar vodi v oslabitev imunskega sistema. Ne pozabite tudi nase in na svoj čas. Zaradi preobremenjenosti in nenehne izčrpanosti je pod pritiskom tudi naš imunski sistem, ki se tako težje zoperstavi virusom in bakterijam. Prav zato je pomembno, da si vzamete čas zase, poklepetate s prijatelji, si privoščite masažo ali le sprostilno kopel.

In po katerih lekarniških pripomočkih najpogosteje posegajo Slovenci? Kot so nam pojasnili v lekarnah, največ strank povprašuje po kapsulah in tabletah, ki okrepijo naš imunski sistem v boju s prehladom. Večina prisega na pripravke, ki jih prično jemati, ko se bolezen že pojavi, nekateri tudi kot preventivo. Vse več jih prisega tudi na naravne pripravke, kot so čaji, in prehrana, polna vitamina C.

Zagotovimo lastnemu telesu zadostno mero počitka, pri tem pa poskrbimo za zdrav življenjski slog, ki ga ne prakticirajmo le, kadar pride do zdravstvenih težav, temveč ga ponotranjimo, da nas bo spremljal skozi vse življenje. Pri tem je potrebno omeniti zadostno mero gibanja, ki nas ohranja v dobri telesni pripravljenosti in s tem pripravlja tudi na boj z mikrobi.

 

Ne spreglejte

V Sloveniji vsako leto odkrijejo 1400 novih primerov raka dojk, od tega je 6 do 8 % primarno razsejanega raka. Ta
Preberi več
Dojenje je za dojenčka najboljša izbira Dojenje je za dojenčka najboljša izbira. Za dojenčka materino mleko predstavlja optimalno prehrano, ki
Preberi več
Brez čakanja, s popolno organizacijsko podporo ter v mreži zanesljivih in strokovnih izvajalcev Oguljena fraza, star pregovor, ki smo ga
Preberi več
prepoznajte KVČB
Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) je imunsko pogojeno vnetje prebavnega trakta. Gre za kronično, napredujočo bolezen, ki ima različno dolga
Preberi več
Revmatoidni artritis je kronična vnetna avtoimunska bolezen, ki prizadene sklepe, vezivno tkivo, mišice in kite. Pojavi se lahko v kateri
Preberi več
Slovenska tiskovna agencija je v sodelovanju s Slovenskim združenjem bolnikov z limfomom in levkemijo (L&L) v maju pripravila spletni dogodek L&L INFO
Preberi več
Sončenje in tudi vsakodnevni vpliv UV žarkov ima pomemben vpliv na zdravje in izgled vaše kože danes in čez  desetletja.
Preberi več
luskavica
Luskavica oziroma psoriaza je kronična vnetna bolezen kože. V nasprotju s prepričanjem nekaterih nikakor ni nalezljiva. Za njo zboli od
Preberi več