Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Povišan nivo holesterola v krvi lahko znižujemo z bolj zdravo prehrano, telesno aktivnostjo in zdravili. Kdaj je res treba poseči po slednjih in kako lahko to preprečimo, smo povprašali predsednika Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, prim. Matija Cevca, dr. med.

Avtorica: Katja Štucin

 

Kaj je pravzaprav holesterol?

Holesterol je voskasta, maščobi podobna snov. Je ključna sestavina vsake živalske in človeške celice, saj se nahaja v vseh celičnih membranah. Holesterol je nujno potreben tudi za izdelavo nekaterih hormonov, vitamina D in ne nazadnje iz njega nastajajo žolčne kisline, ki so nujne v presnavljanju prehranskih maščob v črevesju. Holesterol je torej nujno potreben za normalno delovanje telesa.

Holesterol tako kot druge maščobe v vodi ni topen. Da bi se s krvjo lahko prenašal po telesu, je vključen v posebne delce – lipoproteine, ki jih poleg holesterola sestavljajo še trigliceridi, fosfolipidi in posebne beljakovine – apoproteini. Med lipoproteinskimi delci so najpomembnejši lipoproteini nizke gostote (LDL). Kadar je količina teh lipoproteinov, ki jim običajno pravimo kar holesterol LDL, povišani, to vodi v pospešeno nastajanje in napredovanje aterosklerotičnih sprememb v žilah odvodnicah (arterijah). Zelo številne raziskave so dokazale, da nižja, ko je raven LDL, manj je ateroskleroze. Obstajajo družine, pri katerih je raven LDL izredno nizka in med člani teh družin ateroskleroze praktično ni.

Vsaka celica našega telesa je sposobna sintetizirati holesterol za »lastne potrebe«, a največ ga nastane v jetrih (skoraj 2 grama dnevno), nekaj pa ga dobimo tudi s prehrano iz nekaterih živil (npr. jajčni rumenjak, drobovina).

Kdaj govorimo o povišani vsebnosti holesterola?

Raven holesterola v krvi je pri zdravih osebah skrbno uravnavan tako, da jetra odvečni holesterol iz krvi odstranjujejo in razgrajujejo. Do zvišanja ravni holesterola pa lahko pride ali zaradi prirojenih, to je genetskih, ali pa zaradi pridobljenih motenj (npr. napačna prehrana, debelost ipd.). Neustrezno raven holesterola lahko povzročijo tudi nekatere bolezni, kot npr. slabo urejena sladkorna bolezen, nekatera jetrna ter ledvična obolenja in slabo delovanje ščitnice (hipotiroza) ipd. V Sloveniji je najpogostejši vzrok povišanih maščob v krvi neustrezna prehrana, ki povzroča prekomerno prehranjenost in debelost.

Sicer pa govorimo o povišani vsebnosti holesterola takrat, ko je pri zdravi osebi, ki sicer nima dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni (kot so npr. zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen, kronična ledvična bolezen, razna vnetna obolenja, prekomerna prehranjenost oziroma debelost, telesna nedejavnost, socio-ekonomski stres ipd.) raven LDL holesterola v krvi višja od 3,00 mmol/L. Če so dejavniki tveganja prisotni (visoka ogroženost za srčno-žilne zaplete), želimo doseči, da je LDL holesterol nižji od 2,6 mmol/L, pri že prisotni aterosklerozi pa pod 1,8 mmol/L. Vse, kar je višje od teh meja, velja danes za previsoko.

Na kakšen način lahko ohranjamo normalne vrednosti holesterola skozi vse življenje, torej skozi vsa starostna obdobja?

Pri prirojenih vzrokih zvišanja holesterola je doseganje normalne vrednosti holesterola brez uporabe zdravil praktično nemogoče. Pri pridobljenih hiperholesterolemijah je seveda treba odpraviti vzrok. Če je nekdo debel, kadi in se ne giblje, ga je treba spodbuditi, da se prične ustrezno prehranjevati, opusti kajenje in prične z redno telesno dejavnostjo. Na ta način bi se kar številnim ljudem z zmerno zvišanimi maščobami v krvi holesterol normaliziral. Če je vzrok zvišanju holesterola bolezen (npr. neurejena sladkorna bolezen, hipotiroza ipd.), je treba pozdraviti in obvladati to bolezen, ki je sprožila motnjo v presnovi maščob. Z ureditvijo vzroka običajno izzveni tudi hiperholesterolemija.

Kdaj se pri povišanem holesterolu začne zdravljenje z zdravili?

Če z zdravim življenjskim slogom ne uspemo ustrezno uravnati maščob in ocenimo, da ima tak bolnik veliko ali celo zelo veliko ogroženost za zgodnjo srčno-žilno bolezen oziroma da je njegova ocenjena desetletna ogroženost za srčno-žilni dogodek višja od 20 odstotkov, je smiselno pričeti zdravljenje tudi z zdravili. Poleg tega je treba zdraviti tudi vse družinske, torej genetsko pogojene hiperlipidemije. Pri teh se zvišanje holesterola pojavi že v otroštvu in takrat lahko zdravimo z zdravili že otroke od šestega do osmega leta starosti dalje.

Ima res Amerika predpisane višje vrednosti kot Evropa? Gre pri nas za pritisk farmacije?

Ne, to ni res. Pravzaprav je ravno nasprotno. Po zadnjih priporočilih ameriških strokovnih združenj iz leta 2013 sploh ni predvideno neko ciljno znižanje holesterola, ampak je zahtevano, da bi moral vsak, ki ima ugotovljeno aterosklerozo (sekundarna preventiva), začeti jemati visoko učinkovito zdravilo proti holesterolu v najvišjem možnem odmerku ne glede na raven holesterola. Poleg tega so v primarni preventivi predvideli, da bi morali tak odmerek zdravila jemati tudi tisti, katerih desetletna srčno-žilna ogroženost je le 7,5-odstotna. Izračunali so, da bi ob uporabi tega kriterija in ob stališču, da je treba z zelo učinkovitimi statini zdraviti vse, katerih ogroženost je večja ali enaka 7,5 odstotkov, statine predpisati več kot polovici Američanov (pa tudi Slovencev), starejših od 40 let, ne glede na raven holesterola!

Starejše ameriške smernice, ki so bile v veljavi od leta 2006 in vse do leta 2013, so predpisale kot zaželeno znižanje holesterola LDL v primarni preventivi na manj kot 2,6 mmol/L in v sekundarni preventivi na manj kot 1,8 mmol/L – torej vrednosti, ki jih priporočamo v Evropi in Sloveniji še zdaj. Seveda te ciljne vrednosti niso rezultat pritiska farmacevtske industrije. Gre za to, da so številne raziskave pokazale, da lahko z znižanjem holesterola LDL na manj kot 1,8 mmol/L dosežemo nazadovanje aterosklerotičnih sprememb v arterijah. Izkazalo se je tudi, da v okoljih, kjer je med prebivalstvom raven skupnega holesterola nizka (<3,5 mmol/L), praktično ni koronarne bolezni. Tako denimo na Kitajskem pred letom 1980, ko je bila povprečna raven skupnega holesterola okoli 4,0 mmol/L, koronarne bolezni skoraj niso poznali. S prihodom zahodnjaškega življenjskega sloga in prehranskih navad se je raven holesterola na Kitajskem drastično zvišala, sočasno s tem pa je prišlo tudi do prave “epidemije” srčno-žilnih bolezni.

Obstaja podatek, koliko ljudi v Sloveniji uživa zdravila proti povišanemu holesterolu in ali se odstotek povečuje, znižuje ali ostaja na približno enaki ravni?

Koliko ljudi v Sloveniji resnično jemlje zdravila proti holesterolu, ne vem. Znano je, kolikšen delež Slovencev ima previsok holesterol in koliko zdravil za zniževanje holesterola se letno v lekarna izda. Tako je bilo leta 2015 izdanih okoli 845.000 receptov za zdravila proti maščobam v vrednosti skoraj 14 milijonov evrov. Koliko Slovencev zdravila dejansko tudi jemlje, se ne ve. Po rezultatih nekaterih raziskav se namreč predvideva, da po šestih mesecih le še 50 odstotkov oseb, ki jim je bilo zdravilo proti maščobam predpisano, ta zdravila tudi redno jemlje. Kakor koli že lahko približno ocenimo, da naj bi v Sloveniji  ta zdravila jemalo okoli 240.000 ljudi, pri čemer ima povišane maščobe okoli 60 odstotkov odraslih Slovencev. Število oseb, ki se je v letu 2015 zdravilo s temi zdravili, je skoraj enako številu zdravljenih iz leta 2014 (zvišalo se je za tri odstotke).

 

Januar 2017

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja