Železo je vgrajeno v vsako telesno celico in je nujno za normalno delovanje celic in celega telesa. Pomanjkanje železa se najprej pokaže kot slabokrvnost, saj je železo sestavni del molekule hemoglobina, ki prenaša kisik po krvi. Vendar to ni edina njegova funkcija v telesu. Železa je veliko tudi v mioglobinu v mišičnih celicah in nevroglobinu v živčnih celicah. V teh celicah železo »skrbi«, da imajo celice dovolj kisika, kar je zelo pomembno za njihovo delovanje. V ostalih celicah je železo pomembno v različnih encimih, proteinih in ima različne naloge.
Avtorica: Adrijana Gaber
Z izr. prof. dr. Natašo Tul Mandić, dr. med., spec. ginek. in porod., smo se pogovarjali o tem, kakšne težave lahko pomanjkanje železa v telesu povzroča, kateri vzroki do primanjkljaja lahko privedejo, kako se pomanjkanje železa nadomešča, pa tudi to, katere skupine so najbolj »pod udarom«, da železa v njihovem telesu ni dovolj.
Simptomi so nespecifični
Kot je povedala za začetek, so simptomi pomanjkanja železa zelo neznačilni, oziroma, kot rečejo zdravniki, nespecifični. Podobni so številnim drugim težavam, zato marsikdo ne pomisli, da je za njegove težave krivo pomanjkanje železa in da se bodo težave omilile ali celo odpravile, če bo nadomestil železo.
Kako se torej pomanjkanje železa kaže? »Pri pomanjkanju železa je pogosto v ospredju pomanjkanje volje in energije, utrujenost, slabša učinkovitost v službi, šoli, pri športu, lahko se pojavijo razdražljivost, hitra zadihanost, glavoboli, vrtoglavice, težave s koncentracijo. Koža postane bleda, ljudje imajo utrujen videz.
Če se količina železa v krvi zmanjšuje počasi, se tudi omenjene težave razvijajo postopno, počasi, in jih zato težje prepoznamo ter pogosto pripisujemo kronični utrujenosti, stresu in podobno. V ozadju pa je nepravilno delovanje telesa zaradi pomanjkanja železa. Ob pomanjkanju železa pride do pogostejših težav s srcem, pojava modric na koži, težav s prebavili, večje je tveganje za zgodnejši razvoj demence. Lahko se pojavijo tudi težave z lasmi, ki izpadajo in se lomijo, koža je bleda in suha, nohti krhki,« razlaga dr. Tul Mandić in dodaja, da je pri nosečnicah to pomanjkanje pogosto, saj ga plod potrebuje veliko. Treba ga je vzeti resno, saj lahko povzroči resne zaplete v nosečnosti, zato nosečnicam redno kontrolirajo kri in preprečujejo pomanjkanje železa.
Dve skupini vzrokov
Kot je povedala naša sogovornica, do pomanjkanja pride iz dveh osnovnih vzrokov: zaradi prevelike izgube železa iz telesa ali nepravilnega vnosa v telo, najpogosteje pa gre za kombinacijo teh dveh dejavnikov.
Na kakšen način lahko pride do prevelikih izgub? »Izgube so najpogosteje s krvavitvami, ki so lahko očitne, npr. močne menstruacije, ali bolj prikrite, kot so krvavitve iz razjed v prebavilih ali hemoroidov. Železo se izgublja tudi z odluščenimi celicami prebavil, kože, s sečem in znojem. Ženske izgubijo precej železa tudi z vsako normalno menstruacijo, nosečnostjo, porodom in dojenjem.« Zakaj pa se premalo železa vnese v telo? »Do pomanjkljivega vnosa pride ob nepravilni prehrani, kot so različne diete. Železo se prav tako lahko slabo absorbira ob jemanju določene hrane, nekaterih zdravil in ob boleznih prebavil,« pojasnjuje dr. Tul Mandić.
Ginekologinja opozori še na razliko med pomanjkanjem železa in slabokrvnostjo. »Ob pomanjkanju železa telo najprej skuša pridobiti železo iz zalog. Ko teh zalog zmanjka, se razvije slabokrvnost. Do slabokrvnosti pa lahko pride tudi zaradi drugih vzrokov, pomanjkanje železa je samo najpogostejši vzrok. Drugi vzroki so pomanjkanje nekaterih vitaminov, drugih hranil ali motnje v delovanju krvotvornih organov ali ledvic.«
Pri kom najpogosteje?
Katere skupine se pogosto srečujejo s pomanjkanjem železa? »Najpogosteje se s pomanjkanjem železa srečujemo pri ženskah v rodni dobi. Pomanjkanje je zelo pogosto pri nosečnicah in doječih materah. Če so nosečnice slabokrvne, so pogosteje slabokrvni tudi njihovi dojenčki, še posebej nedonošenčki in prezgodaj rojeni otroci, ki se rodijo s premajhnimi zalogami železa. Več železa potrebujejo otroci v času hitrega razvoja. Pogosteje so slabokrvni ljudje, ki ne uživajo mesa in nimajo ustrezne prehrane z drugimi živili, ki vsebujejo železo,« odgovarja dr. Tul Mandić.
Kako do zadostne količine železa?
Ko se pri nekom ugotovi slabokrvnost, kako se pomanjkanje železa lahko nadomesti? Ali si lahko pomagamo tudi sami? Nataša Tul Mandić: »Železo spada med obvezna mikrohranila, ki jih moramo redno uživati s hrano. V primerih, ko s hrano ne dobimo dovolj železa ali se to iz črevesja ne absorbira v kri, si lahko pomagamo s prehranskimi dopolnili. V zadnjem času je tudi v naših lekarnah dostopno dopolnilo, ki vsebuje železo v hemski obliki – to je enaki obliki, kot je v rdečem mesu.
Železo v hemski obliki se najbolje absorbira, zato si z jemanjem te oblike železa na najbolj preprost način zagotovimo zadostne količine železa v telesu.« Naša sogovornica še dodaja, da se ljudje ob jemanju preparatov hemskega železa dobro počutijo, saj ne povzroča gastrointestinalnih težav, ki jih poznamo ob jemanju drugih preparatov železa, ne povzroča zgage, zaprtosti, napihnjenosti. Hemsko železo je primerno tudi za ljudi z občutljivimi prebavili – tistimi s kroničnimi želodčnimi ali prebavnimi težavami in za nosečnice.
Kaj je slabokrvnost ali anemija?
Pri slabokrvnosti ali anemiji ima kri slabšo sposobnost za oskrbo celic s kisikom, in sicer zaradi zmanjšane celotne količine hemoglobina v telesu. Molekule hemoglobina so prisotne v rdečih krvničkah ali eritrocitih, to so najštevilnejše celice v krvnem obtoku. Molekule hemoglobina vsebujejo hem z atomom železa.
Kako potuje kisik po telesu? Kisik se v pljučih veže na železo v hemoglobinu znotraj eritrocitov in nato potuje po telesu do vseh organov. Če je eritrocitov premalo, če so premajhni ali pa vsebujejo premalo hemoglobina, je oskrba organov s kisikom okrnjena.
Kakšne so normalne vrednosti hemoglobina pri ljudeh? Okvirne normalne vrednosti hemoglobina so pri moških 130–170 g/l, pri ženskah pa 120–150 g/l. Če so vrednosti hemoglobina pod spodnjimi referenčnimi vrednostmi, govorimo o anemiji. Pri koncentraciji hemoglobina med spodnjimi okvirnimi vrednostmi in koncentracijo 100 g/l govorimo o anemiji lahke stopnje, pri koncentraciji med 70 in 100 g/l gre za srednje težko anemijo, pri vrednostih pod 70 g/l pa za težko anemijo.
Kako poteka zdravljenje? Odvisno je od vzroka slabokrvnosti, težav, ki pestijo bolnika, in hitrosti njihovega nastanka. Pri bolniku z anemijo zaradi pomanjkanja železa je treba ugotoviti razlog za njegovo pomanjkanje, nato pa železo tudi ustrezno nadomeščati.
S čim lahko nadomeščamo primanjkljaj železa? Za nadomeščanje železa obstajajo pripravki z železom v obliki tablet, sirupov in intravenski pripravki. Zdravljenje s tabletami ali sirupi je dolgotrajno, po navadi poteka več mesecev, in sicer jih jemljemo po zdravnikovih navodilih sami doma. Infuzije železa so primerne takrat, kadar je zaloge železa treba nadomestiti hitro oziroma kadar absorpcija peroralnega železa ni mogoča.
V primeru hude anemije ali pa če je ta nastala hitro in povzroča resne težave, se uporabi zdravljenje s transfuzijo krvi. Tovrstno zdravljenje je še zlasti priporočljivo ob pridruženih drugih bolezenskih stanjih.
Kaj je treba upoštevati pri jemanju železovih preparatov?
Železo se iz preparatov, ki jih predpisujejo zdravniki na recept, pogosto zelo težko absorbira v telo. K boljši absorpciji iz črevesja pripomore sočasno jemanje vitamina C (sveže iztisnjen pomarančni sok, pastile). Predpisane tablete železa je za boljšo absorpcijo treba jemati na prazen želodec (dosledno upoštevajte proizvajalčeva navodila!)
Odsvetuje se sočasno jemanje preparatov, ki vsebujejo kalcij, magnezij, vitamin E, cink, mangan, saj ti zavirajo absorpcijo železa. Njegovo absorpcijo prav tako zavirajo tanini in polifenoli v čaju in kavi. Hkrati z železovimi pripravki ne jemljemo zdravil za zmanjšanje izločanja želodčne kisline (antacidov) – presledek med zaužitjem enih in drugih mora biti najmanj dve uri, najbolje pa štiri ure.
Absorpcijo železa iz preparatov zmanjšajo tudi zdravila za zdravljenje parkinsonove bolezni, sindroma nemirnih nog, zdravila za zdravljenje zmanjšanega delovanja ščitnice, golše in ščitničnega raka. Tudi v teh primerih mora biti razmik med jemanjem obojih štiri ure.
Ob jemanju železovih pripravkov so pogosti tudi stranski učinki. Pogost stranski učinek je zaprtje, ki ga je možno ublažiti z obilnim pitjem tekočine. Ob jemanju preparatov železa se lahko blato obarva črno, kar pa seveda ne predstavlja težave. Pogosto se pojavlja tudi slabost, občasno driska. Zaradi stranskih učinkov ljudje pogosto prenehajo z zdravljenjem.
Iz preparatov, ki vsebujejo hemsko železo (in se kot prehrambni dodatki dobijo brez recepta v lekarni), se železo veliko lažje absorbira iz črevesja, zato je njihov učinek boljši, stranskih učinkov pa praktično ni, jemljejo se lahko tudi med obroki ali sočasno z drugimi zdravili.
ABC
A Simptomi pomanjkanja železa so zelo neznačilni in podobni številnim drugim težavam.
B Pogosto se pojavijo pomanjkanje volje in energije, utrujenost, slabša učinkovitost, razdražljivost, zadihanost, glavoboli, vrtoglavice, težave s koncentracijo.
C Najpogosteje se s pomanjkanjem železa srečujejo ženske v rodni dobi.
