Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Običajno se ženska začne starati, ko se zaključi menopavza oziroma ko nastopijo različne hormonske spremembe, ki vplivajo na nekatere telesne spremembe. Vendar pa starost ni odvisna samo od menopavze, pač pa tudi od počutja, zdravega načina življenja, aktivnosti, humorja, družabnosti in razmišljanja o starosti.

Avtor: Katja Mohorič

 

 

Ženska se staranja običajno začne zavedati, ko preseže štirideseto leto. Pogled v ogledalo ji odkrije prve gubice, po športni aktivnosti pa jo bolijo mišice in sklepi dalj časa kot običajno. A če pogledamo bolje, se staranje pravzaprav začne že po rojstvu. Otroštvo, odraščanje in mlada leta so sicer polna vere v nesmrtnost, a po štiridesetem letu ženska že opazi na sebi nekatere telesne spremembe, ki jih sprejme kot proces dozorevanja. Šele ko vidi starše in prijatelje, kako se starajo ali celo umirajo, se začne zavedati lastnega konca.

 

Starostna meja se dviguje

V današnjih časih so se dejstva o staranju, v nasprotju z našim pojmovanjem, spremenila. Včasih so pričakovali, da je starostna upokojitev pri 65 letih že blizu konca življenja, v zadnjem stoletju pa nam je napredek medicine, znanosti in tehnologije omogočil, da živimo bolj zdravo. Tako se je med letoma 1900 in 2000 ob rojstvu pričakovana starost povzpela s 47 na 76 let, kar pomeni 62-odstotni dvig dodeljenega časa za življenje. Na primer, ženska, ki bo letos praznovala svoj 50. rojstni dan in ne boleha za rakavimi ali srčnimi obolenji, bo lahko dočakala 92 let, povprečne 65-letnice pa lahko pričakujejo, da bodo živele 84 let.

 

Vloga znanosti

V zadnjih letih so znanstveniki v boju s staranjem dosegli velik napredek. Trenutno poteka v svetu več kot sto tisoč raziskovalnih projektov, ki se ukvarjajo z upočasnitvijo staranja. Znanstveniki proučujejo vse mogoče: od kloniranja nadomestnih organov do tega, kako na staranje vplivajo mutacije DNK. Pravijo, da danes biti star, ni več isto kot včasih. Enako velja za Slovenijo. Leta 1995 je bilo starejših od 65 let 12,5 % prebivalcev, leta 2000 pa že več kot 14 %. Demografska gibanja kažejo, da naj bi se v naslednjih dveh desetletjih ta delež povečal za šest odstotkov, kar pomeni, da bo leta 2020 vsak peti Slovenec starejši od 65 let. Po drugi strani pa je bil še pred stoletjem povprečen odrasel človek bolan le en odstotek svojega življenja, danes pa se z boleznijo ubadamo več kot 10 % življenja. Napredek medicine je izkoreninil mnoge bolezni mladostne dobe, premalo pa je znanost naredila na področju kroničnih stanj, ki spremljajo staranje. Čeprav bolje skrbimo za svoje zdravje, so debelost, življenjski slog, v katerem prevladuje sedenje, kajenje in zloraba alkohola še vedno preveliki dejavniki tveganja.

 

Kaj najbolj vpliva na staranje?

Dragoslav Mugoša, dr. med., specialist ginekolog, iz dispanzerja za žene v Zdravstvenem domu Sežana meni, da na staranje najprej vpliva genetika, potem način življenja, prehrana, hormonski faktorji in načina življenja. »Genetski faktor je najbolj pomemben in v povprečju imajo ženske menopavzo v 49. letu starosti, nekatere tudi prej. Tveganje za pojav sprememb v telesu, ki nastopijo kot proces staranja, je odvisen predvsem od tega, kdaj gre ženska skozi menopavzo. Prej ko gre, večje je tveganje za pojav bolezni in težav s starostjo. Pojavijo se problemi s kostmi in s cirkulacijo, obolevnost pa je pri vseh organih večja, kot če pride menopavza kasneje. Prav tako je večje tveganje za dojke. Čim dlje časa traja funkcija jajčnikov oziroma hormonska funkcija telesa, tem bolj je organizem zaščiten.« 

 

Menopavza

Menopavza je strokovni izraz za zadnjo menstruacijo, vendar se izraz pogosto uporablja v širšem pomenu besede in pomeni obdobje nekaj mesecev ali celo let pred zadnjim perilom in po njem. Zadnje perilo pride običajno okrog 51. leta, lahko pa tudi že v 40. letu ali pa šele po 58. letu. V letih, ko prihaja menopavza, popusti redna mesečna produkcija hormonov, tudi jajčeca prenehajo zoreti. Posledica tega je, da se menstruacijski ciklus pretrga in perilo postane neredno. Ko jajčniki nazadnje prenehajo delovati, menstruacije popolnoma prenehajo.

 

Kakšni so znaki?

Približno 25 % žensk ob menopavzi ne zaznava nobenih sprememb, preneha jim le perilo. 50 % žensk ima blage telesne in duševne spremembe, preostalih 25 % pa ima neprijetne in tudi zelo hude bolezenske znake, in sicer navale vročine, potenje, suho nožnico, močno utripanje srca, bolečine v sklepih in glavobole. Pogoste duševne težave pa so depresija, tesnoba, razdražljivost, pomanjkanje zbranosti in samozavesti ter slabo spanje. Znaki trajajo različno dolgo, in sicer od nekaj tednov do nekaj let.

 

Spremembe v spolnosti

Največja sprememba se kaže v poželjivosti, saj določajo spolni nagon predvsem čustveni in družbeni dejavniki. Zanimivo je, da na poželenje bolj kot estrogen vpliva hormon testosteron, ki se tvori v adrenalnih žlezah. Čeprav raven estrogena pri ženskah po menopavzi upada, večina proizvaja dovolj testosterona za ohranitev zanimanja za spolnost. Zaradi upada estrogena se lahko upočasni tudi naravna nabreklost in vlažnost vagine med spolnim vzburjenjem. Zato je lahko spolni odnos manj prijeten ali celo boleč. Odstranitev maternice običajno ne vpliva na spolno zadovoljitev. Ker ima torej spolno vzburjenje svoj izvor predvsem v možganih, si ženske lahko pomagajo z ustvarjanjem romantičnega vzdušja in osebnimi predstavami ob svečah, glasbi, dobri hrani, pogovoru, knjigah in lepih mislih.

 

Kje se znaki staranja najbolj poznajo?

Dragoslav Mugoša pravi, da je to zelo individualno: »Odvisno je od tega, kako organi in tkiva reagirajo na hormonske spremembe. Nekatere ženske so mlade, pa so videti stare, nekatere so stare, pa so videti zelo mlade. Zelo je odvisno od načina in kakovosti življenja, psihofizičnih aktivnosti in potem hormonske funkcije žlez, od hipotalamusa v možganih naprej in pod vplivom psihe in fizike, ki sta nadrejeni hormonskim centrom, njihovi hormoni pa uravnavajo funkcije vseh ostalih telesnih žlez.«

 

Kakšne težave se lahko pojavijo?

Težave, ki se pojavijo z menopavzo, niso nevarne za zdravje. Enako velja za nekatere čustvene in telesne težave. V življenju ženske so težave sicer običajne, menopavza jih samo poudari. Ženskam je najlažje, če menopavzo sprejmejo kot naravno življenjsko dejstvo in ne kot nekaj, kar jim otežuje življenje. Dobro pa je, da se o svojih težavah pogovori s partnerjem ali z razumevajočo prijateljico. Če se ji zdijo težave neobvladljive, naj obišče osebnega zdravnika ali ginekologa, ki lahko predpišeta zdravila za ublažitev nekaterih bolezenskih znakov. K zdravniku pa je vsekakor treba iti, če ženska opazi umazan izcedek ali krvavitve med posameznimi menstruacijami, če je perilo dolgotrajno ali če se po šestih mesecih zopet pojavi, potem ko je že prenehalo. Ti znaki lahko kažejo na raka.

 

Kaj pomaga?

»Medicina razpolaga z določenimi sredstvi, s katerimi lahko pomaga v primeru težav,« pravi Mugoša. »Če gre za okvaro hormonskih žlez, je treba delovati na tem. Glede hormonskih funkcij je možnih več primerov: sladkorna bolezen na primer okvari trebušno slinavko, okvara ščitnice prinese svoje posledice, prav tako okvare funkcije jajčnikov ali nadledvičnih žlez. Če ni zdravila, ta proces napreduje zelo hitro. Če je terapija, potem se lahko zdravje in kakovost življenja ohrani na povsem drugem nivoju. Medicina ima absolutno velik pomen v kakovosti izboljšanja in ohranjanja zdravja tistih, ki imajo težave.«

 

Katere terapije pridejo v poštev?

»V poštev pridejo predvsem hormonske, ki nadomeščajo delovanje naravnih hormonov. Zopet pa mora biti prisotna tudi ustrezna prehrana in psihofizična aktivnost, ki pomaga ohranjati funkcije organov. Organi potrebujejo za svoje delovanje ustrezne hormone, prav tako potrebujejo ustrezne hormone tudi vse telesne celice. Če je njihova funkcija oslabljena, jih je treba nadomestiti, sicer telesne celice trpijo,« pojasnjuje Mugoša.

 

Ali ženske koristijo to pomoč?

»Nekatere ja, nekatere ne, odvisno kaj rabijo,« pravi Mugoša. »Poglejmo primer osteoporoze. Tiste, ki znajo skrbeti zase, pridejo po menopavzi na posvet, kaj je treba narediti. Če ugotovimo, da obstaja tveganje za nastanek osteoporoze, torej redčenja kostne mase, se predpiše ustrezno terapijo, prehrano in da nasvete glede sončenja, gibanja, prehrane in preventivne terapije. Poleg osteoporoze se z ustrezno hormonsko terapijo zdravi tudi ščitnica – lahko dela preveč ali premalo. Za vse te hormonske okvare žlez obstaja ustrezna terapija. Če gre za kronične okvare npr. ščitnice, trebušne slinavke ali nadledvične žleze, jo zdravimo celo življenje, akutne primere, npr. različna vnetja, pa toliko časa, kolikor je potrebno.« Zdravljenje je odvisno tudi od različnih dejavnikov. Če ima ženska težave zaradi nerednih in dolgotrajnih menstruacij, navalov vročine ali močnega potenja, bo zdravnik predpisal hormonsko zdravilo. To uredi mesečno perilo, ne da bi ženska zopet postala plodna. Ta nadomestna hormonska terapija traja glede na dolžino in intenzivnost težav. Ko se te umirjajo se zmanjša tudi odmerek zdravil, vse dokler se popolnoma ne ustavi. Za ublažitev znakov menopavze obstajajo tudi druga zdravila, ki pa jih predpišejo ženskam, starim nad 50 let, tistim, ki imajo bolno srce in obtočila, ter tistim, pri katerih hormonsko zdravljenje ni mogoče zaradi različnih vzrokov. Če ima ženska veliko čustvenih ali psiholoških težav, zdravnik predpiše pomirjevala, zdravila proti duševni potrtosti ali uspavala.

 

Kako si ženske lahko pomagajo same?

Dragutin Mugoša pravi, da je proces staranja odvisen od vzgoje od rojstva naprej, od družine, šole, kakovosti življenja, tudi spolno življenje ima svoj pomen in način prehrane. »Po mojem mnenju se o vseh teh naravnih potrebah človeštva ne govori zadosti, niti o pravilnostih človeškega življenja na vseh področjih življenja. Treba je življenje tako kombinirati, da čim bolj ohranimo zdravje. S pravilnim načinom življenja, psihofizičnimi aktivnostmi, pravilno prehrano, spolno vzgojo in kakovostnim načinom življenja ženska lahko ostane mladostna čim dlje.« Vsekakor je pomembno, da ženska v tem obdobju ne zanemarja svojega zdravja in da skrbi za svoj zunanji videz. Pazi naj na prehrano in raje je manj. Ni res, da se vse ženske po tem obdobju zredijo. Prav tako naj ne bodo slabe volje zaradi navalov vročine in potenja. Bolje je, da se na to ženska pripravi in spi v bombažni pižami, zraven postelje pa naj ima še eno, če jo bo treba ponoči preobleči. Če je med spolnim odnosom nožnica suha, naj si priskrbi nožnično kremo.

 

Kaj bi svetovali ženskem, ki so obremenjene s starostjo?

»To je zelo individualna zadeva. Treba je ugotoviti njeno psihofizično stanje in potem dati ustrezen nasvet. Univerzalnega nasveta ni. Zopet je pomembne predvsem psihofizična priprava, prehrana, vsestranska aktivnost v službi in družbi ter komunikativnost. Če pa ženska opazi kakršnekoli težave, naj se čim prej oglasi na pravem mestu, da se pravočasno prepreči hujše posledice,« meni Mugoša.

 

Staramo se (predvsem) v glavi

Ženske pogosto verjamejo, da so po menopavzi kar naenkrat »stare«. Jimmy Carter, nekdanji ameriški predsednik, je v svoji knjigi Umetnost staranja napisal, da je človek star le, če sam misli, da je star, če »sprejmete mrtvilo, odvisnost od drugih, trajne telesne in duševne omejitve ter se pustite utesnjevati ljudem, ki vas obdajajo.« Po tem sodeč se staramo predvsem v glavi ali vsaj pretežno. Medtem ko se telo stara, ostaja pri večini razum tako mlad, kot se človek sam počuti. Eden od znanstvenikov je zapisal: »Če pričakujete dolgo življenje, izpolnjeno s telesno vitalnostjo, humorjem in z družabnostjo, bo vaša vera v veliki meri postala notranja shema, ki bo prerokovala vašo prihodnost. Če pa ste prepričani, da bo vaša starost čas praznine, depresij in bolezni, boste izkusili duševno izolacijo, ki bo gotovo vodila k telesni oslabelosti. Na splošno vas bodo negativne izkušnje postarale bolj, kot vas je nameravala postarati narava.«

 

Nekaj nasvetov za zdravo staranje

Za ženske bi bilo najbolj primerno, da bi se že v štiridesetih in petdesetih letih začele pripravljati na pozna leta, če jih želijo preživeti čim bolj zdrave. Tedaj je najbolj primerno začeti s telovadnim programom, z zdravo prehrano, s popestritvijo družabnih odnosov. Upokojene naj razmislijo o tem, kaj bodo počele naslednjih deset, dvajset ali trideset let življenja: ali bodo potovale, sodelovale v prostovoljnih društvih, se naučile ravnati z računalnikom in podobno. Vsaka odloča o sebi in si sama kroji kakovost svojega življenja. Vsaka je »kapitan svoje ladje«. V pomoč naj vam bo nekaj nasvetov:

  • Trenirajte svoj spomin. Ne strinjajte se s tem, da začno možganske celice s starostjo odmirati. Raziskave so pokazale, da so aktivni ljudje duševno in telesno bolj stimulirani, ker uživajo višjo kakovost življenja. Zato bodite odprti za nova učenja.
  • Ostanite fizično aktivni. Telesna aktivnost je najbolj pomembna stvar za uspešno staranje. Omogoča tudi boljše delovanje v vsakdanjem življenju in pomaga živeti dlje in bolj intenzivno, kljub zdravstvenim problemom ali razvadam. Najbolj primerni so hoja, plavanje in kolesarjenje.
  • Jejte zdravo. Sadje, zelenjava in polnozrnati žitni izdelki so pot do dolgega življenja. Omejite nasičene maščobe, holesterol, sladkor in sol v prehrani. Zraven pijte veliko vode.
  • Znebite se slabih navad. Začnite nadzorovati tisto, kar slabo vpliva na trajanje in kakovost življenja. Izogibajte se nezmernosti pri alkoholu in nikotinu v vsaki obliki, vključno s pasivnim kajenjem.
  • Pazite na svoje razpoloženje. Smo tisto, kar mislimo, da smo. Pomembno je, da naše življenje ostane osredotočeno na to, kar je pomembno. Nepomembnih stvari se znebite. Pri tem zelo pomagata prilagodljivost in smisel za humor. Nepotrebna skrb posrka energijo in vitalnost.
  • Gojite duhovnost. Verujte. Ni pomembno, kako imenujete svojo »višjo silo«, pomembno pa je, da spoznate svojo duhovnost. Raziskave so pokazale, da ljudje, ki zaupajo v molitev, lažje premagujejo življenjske preizkušnje.
  • Ostanite povezani. Izraziti znanilec dolgoživosti je, da človek ostane del družbene mreže prijateljev in družinskih članov. Prav tako negujte prijateljstvo z mlajšimi. Ti skrbijo za zanos, starejši pa za modrost.
  • Načrtujte vnaprej. Sami zase lahko določite, kako bo potekalo staranje. Razmislite o finančnih zadevah, načinu življenje in kako boste poskrbeli za tiste, ki jih imate radi. Prepričajte se, da ste določili vse tisto, kar je za vas pomembno zdaj, in vse tisto, kar bo morda postalo kritično, ko boste v letih.

 

»Tveganje za pojav sprememb v telesu, ki nastopijo kot proces staranja, je odvisen predvsem od tega, kdaj gre ženska skozi menopavzo. Prej kot gre, večje je tveganje za pojav bolezni in težav s starostjo.«

 

»Nekatere ženske so mlade, pa so videti stare, nekatere so stare, pa so videti zelo mlade. Zelo je odvisno od načina in kakovosti življenja, psihofizičnih aktivnosti in delovanja hormonskih funkcij.«

 

»S pravilnim načinom življenja, psihofizičnimi aktivnostmi, pravilno prehrano, spolno vzgojo in kakovostnim načinom življenja ženska lahko ostane mladostna čim dlje.«

 

 

Julij, 2009

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja