Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Verjetno ni človeka med nami, ki ne bi izkusil glavobola, do katerega pa lahko pride iz različnih vzrokov. Ti so običajno nedolžni, lahko pa so tudi nadležni, še posebej, če imamo v mislih migrenski ter tenzijski glavobol. Glavoboli pa so lahko tudi simptom resnejših težav, kot je na primer možganska krvavitev, in takrat je pravočasen obisk zdravnika ključnega pomena. Nasvete, kako ravnati ob pojavu različnih glavobolov ter kako presoditi, kdaj je treba obiskati zdravnika, pa naj bo to splošni zdravnik, nevrolog ali pa obisk urgentne medicinske pomoči, smo poiskali pri asist. Jožefu Magdiču, dr. med., specialistu nevrologu z UKC Maribor.

Avtor: Anja Kuhar

 

 

Vsak izmed nas se je že srečal s kakšno obliko glavobola. Kakšne glavobole poznamo?

Skoraj vsakogar v življenju lahko doleti glavobol. Gre za enega najpogostejših simptomov z bolečino s področja glave ali zgornjega dela vratu. V večini primerov gre za nenevarne glavobole, ki lahko spremljajo druga telesna stanja ali obolenja, kot so utrujenost, prehlad, neurejen krvni tlak ipd. Lahko pa gre za glavobol kot tak, torej za motnjo, ki ni povezana z drugimi stanji, in med temi sta najpogostejša glavobol tenzijskega tipa in migrena. Tudi te oblike glavobola so običajno bolj neprijetne kot pa nevarne, vseeno pa zaradi njih ljudje pogosto posegajo po zdravilih ali iščejo zdravniško pomoč.

 

Večinoma pustimo, da glavoboli izvenijo sami od sebe. Kdaj priporočate obisk zdravnika specialista, ki napoti na različne preiskave?

Pregled pri osebnem zdravniku ali specialistu nevrologu je potreben, kadar gre za kronične oblike tenzijskega ali migrenskega glavobola. Takrat lahko s pregledom dnevnika glavobolov in nevrološkim pregledom ugotovimo, ali so potrebne dodatne preiskave. Pri epizodičnih oblikah tenzijskega glavobola in migrene običajno niso potrebne slikovne preiskave glave, kot sta računalniška tomografija (CT) in magnetna resonanca (MR). Zanje se odločimo, kadar gre za sekundarne glavobole, spremembo lastnosti, trajanja ali oblike glavobola pri istem bolniku v relativno kratkem času, napredujoče glavobole ali jasne znake prizadetosti nevroloških struktur. Treba je poudariti, da je takšnih glavobolov zgolj 10 %, zato običajno bolnikom ob pregledu predstavimo, da so preiskave tiste, ki pomagajo zdravniku in ne bolniku. V prvi vrsti pa je  zdravljenje tisto, ki ga je treba čim prej začeti, saj le od tega lahko pričakujemo izboljšanje bolnikovih težav.

 

Ljudje, ki glavobolov niso navajeni, se lahko ob njegovem pojavu dodobra prestrašijo. V katerem primeru bi svetovali urgenten obisk zdravnika oziroma nujne medicinske pomoči?

Ob pojavu glavobola na novo je seveda marsikdo zaskrbljen in prenekateri bolnik pomisli na najhujše, npr. na možganski tumor ali možgansko krvavitev. Vendar so tovrstni glavoboli ponavadi močnejši, se stopnjujejo ali nastanejo nenadoma, spremljajo pa jih tudi drugi nevrološki simptomi, kot so motnje vida, oslabelost, odrevenelost udov, povišana telesna temperatura, motnje ravnotežja, lahko tudi slabost in bruhanje. V primeru takšnih opozorilnih simptomov ali znakov je vsekakor potreben pregled pri zdravniku.

Nujni pregled pri zdravniku je potreben, kadar gre za zelo močan glavobol, najhujši v življenju, saj je lahko znak možganske krvavitve. Včasih je lahko potek migrenskega napada težji in bolj dramatičen, saj gre lahko tudi za močan glavobol s slabostjo in z bruhanjem, bolnik je prizadet, zaspan in oslabel, vendar se tak napad ponavadi razvije v nekaj urah in ne v nekaj minutah, kot je to običajno pri glavobolu zaradi možganske krvavitve. Seveda lahko zdravniku pomaga tudi podatek, da je bolnik v preteklosti že imel migrenske glavobole. Ti se lahko sčasoma tudi spreminjajo tako po moči kot obliki, tako da so včasih lahko prisotni simptomi aure pred nastopom glavobola, včasih pa takšnih znakov ni.

 

Kaj lahko storimo, ko nas napade glavobol?

Kadar so glavoboli prisotni zgolj občasno, lahko tako imenovane primarne glavobole, med katere spadata glavobol tenzijskega tipa in migrena, preprečimo že s počitkom, sprostitvijo, marsikomu pa lahko pomaga tudi zmerna telesna aktivnost.

Kadar gre za močnejše glavobole, migrenski napad ali več ur trajajoč glavobol, si lahko pomagamo z enostavnimi analgetiki (paracetamol, acetilsalicilna kislina, naproksen), ki se jih izdaja v lekarni tudi brez recepta. Migrenski glavobol lahko prekinemo tudi s triptani – zdravili, namenjenimi izključno proti migreni, ki se jih predpisuje na recept. Predvsem migrenam se lahko bolniki tudi izognejo, in sicer tako, da ugotovijo morebitne sprožilne dejavnike, kot so čokolada, rdeče vino, začimbe, arome, stres in pomanjkanje spanja.

Kadar so glavoboli pogosti, več kot polovico dni v mesecu v zadnjih nekaj mesecih, govorimo o kroničnem glavobolu, ki je prav tako lahko tenzijskega ali migrenskega tipa. Da bi se izognili prekomernemu jemanju analgetikov, se pri takšnih bolnikih lahko odločimo za preventivno zdravljenje z zdravili, ki niso analgetiki. Pomembno vlogo v obvladovanju epizodičnih ali kroničnih glavobolov pa imajo tudi nefarmakološke metode. Gre za različne tehnike sproščanja, avtogeni trening, vedenjsko kognitivno terapijo ter na drugi strani metode, kot so akupunktura, akupresura in nevrostimulacija. Prednosti imajo seveda tiste z dolgoročnejšim, trajnejšim učinkom in tiste, ki jih lahko bolnik brez tveganja ali nevarnosti uporablja sam.

 

Imate kakšen nasvet za vse, ki se jih loti glavobol?

Bolniki z migreno se z leti naučijo pravilnega ukrepanja ob začetku glavobola ter katerim sprožiteljem se morajo izogniti. Običajno imajo ob sebi zdravilo, ki jim lahko migrenski napad prekine ali vsaj olajša glavobol. Vseeno pa tudi bolnikom z migreno priporočamo, da poskusijo z nefarmakološkimi metodami, saj je mogoče npr. z akupunkturo ali nevrostimulacijo pri marsikomu doseči zmanjšanje frekvence in moči glavobola.

Sicer je tako za glavobol tenzijskega tipa kot migreno značilno, da se ponavljata, torej da gre za epizode nekaj ur trajajočega glavobola z bolj ali manj jasnimi sprožitelji. Na moč in trajanje glavobola lahko vplivamo z analgetiki in triptani. Za dolgoročno obvladovanje glavobolov pa bolnikom predstavimo tudi že omenjene nefarmakološke metode zdravljenja, s čimer lahko omejimo porabo zdravil in zmanjšamo verjetnost neželenih učinkov le-teh.

 

– Pri blagih glavobolih svetujemo počitek ali zmerno aktivnost ter enostaven analgetik.

– Pri zmernih glavobolih svetujemo počitek ter analgetik, triptan.

– Pri močnih glavobolih svetujemo analgetik. Če ta ne pomaga ali če so prisotni opozorilni znaki, svetujemo pregled pri zdravniku.

 

Maj 2013

Ne spreglejte

Revmatoidni artritis je kronična vnetna avtoimunska bolezen, ki prizadene predvsem sklepe, lahko pa tudi še druge organe. Kaže se z
Preberi več
Luskavica ali psoriaza je kronično imunsko pogojena vnetna bolezen, ki je obenem tudi najpogostejša kožna bolezen, pojavi se pri 2
Preberi več
depresija in neenakost
Na konferenci ob svetovnem dnevu duševnega zdravja v oktobru je Nacionalno združenje za kakovost življenja Ozara Slovenija ob strokovni podpori
Preberi več
kolateralni rak
Rak debelega črevesa in danke ali kolorektalni rak (rektum – danka, kolon – črevo) je eden najpogostejših rakov, posebno pri
Preberi več
Pandemija covida-19 se je v septembru prevesila že v t. i. četrti val in po nekoliko bolj brezskrbnem poletju so ponovno
Preberi več
ceresit vlaga
Zlasti v hladnejših mesecih običajno zračimo premalo. Dejavnosti, ki proizvajajo paro (kuhanje, prhanje, likanje) raven vlage v vašem domu še
Preberi več
Pri nas letno odkrijejo približno 1400 novih primerov raka dojk. Delež primarno razsejanega raka je od 6 do 8 % in
Preberi več
korona testiranje prebolevnost
Smernice in navodila, kako ravnati glede covida-19, se spreminjajo iz tedna v teden. To je dobrodošlo, saj je covid-19 bolezen,
Preberi več