Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Glavobol je naši stalni spremljevalec, s katerim se je po podatkih srečal že skoraj vsak Slovenec. Postal je del sodobnega načina življenja. Nekatere glavobole lahko premagamo že po kratkem počitku, s trdovratno migreno, ki nas za nekaj časa lahko popolnoma onesposobi, pa se preprosto moramo naučiti živeti. Na vprašanja o različnih vrstah glavobolov in preprečevanju je odgovarjala prof. dr. Bojana Žvan, dr. med., prim., višja svetnica, ki si prizadeva, da bi tudi pri nas uradno pričela delovat ambulanta za glavobol.

Avtorica: Alja Gogala

 

 

S kakšnimi oblikami glavobola se lahko soočamo?

Poznamo primarne glavobole, ki nastopijo brez organskega vzroka in sekundarne glavobole, kjer je vzrok lahko krvavitev vnetje sinusov in nosnih votlin, angina, bolezni ust, zobovja, spremembe vratne hrbtenice, prekomerna telesna temperatura ter številne druge bolezni. Med najbolj pogoste primarne glavobole sodi navaden tenzijski glavobol in veliko hujša migrena, ki petinsedemdeset odstotkov ljudi ob napadu onesposobi za opravljanje vsakodnevnih opravil, kot je na primer kuhanje, sprehod ali hoja po stopnicah. V večini primerov tisti, ki se soočajo z migreno, potrebujejo počitek v zatemnjenem prostoru, brez hrupa in potrebujejo zdravilo, da prebolijo napad. Najhujša oblika primarnega glavobola je Hortonov glavobol oziroma glavobol v skupkih, ki je zelo redek in se pojavlja le v 5 promilih. Gre za zelo hudo bolečino, in ker je kroničen, lahko traja tudi celo leto. Zdravimo ga lahko z zdravili in vdihavanjem kisika.

 

»Tenzijski glavobol lahko odpravi fizična aktivnost.«

 

Kakšni so znaki tenzijskega glavobola in kako ga lahko odpravimo sami?

Glavobol tenzijskega tipa je najpogostejši, poteka v blagi obliki, z njim pa se sooča približno osemdeset odstotkov ljudi. Ne zahteva posebne obravnave oziroma zdravljenja z analgetiki. Je topega značaja, bolečino čutimo v obliki obroča okoli glave, kot pritisk na glavo ali zatilje. Glavobol lahko spremlja občutek, da težko mislimo oziroma se ne moremo skoncentrirat. Po navadi se pojavi, ko smo bolj utrujeni, opravljamo bolj naporno delo ali smo pod stresom. Pomembno je, da se takrat sprostimo, pomaga pa tudi masaža glave. V primeru navadnega tenzijskega glavobola nam zelo pomaga fizična aktivnost, kot je na primer sprehod na svežem zraku ali tek. Priporočljivo je, da se izognemo analgetikom, razen v primeru, da je bolečina izjemno močna. Pomagamo si lahko tudi z avtogenim treningom.

 

Po katerih fazah po navadi poteka migrenski glavobol?

Migrena lahko poteka z avro ali brez avre. Migrena z avro se pojavi pri deset odstotkih bolnikov, kar pomeni, da nekaj časa pred migrenskim glavobolom nastopijo vidne avre, kot so iskrice, črte, zatemnitev vidnega polja, pacienti lahko vidijo tudi izkrivljene oblike. Ko faza vidne avre preneha, nastopi zmeren ali hud glavobol. Bolečina se običajno pojavi na eni strani glave, v zatilju ali na čelu, je utripajoča, nekateri pacienti jo doživljajo kot močno vrtanje ali topo globoko bolečino. Paciente ob migrenskem napadu moti svetloba in hrup, ki še dodatno poslabšata glavobol. Nekateri imajo tudi občutek slabosti v želodcu in bruhajo. Migrena posameznika popolnoma onesposobi, saj vsako premikanje glavobol le še poslabša. Ko se umiri migrenska faza se pri nekaterih lahko pojavi utrujenost, nekateri čutijo olajšanje, evforijo, pričnejo uživat normalno hran in nimajo več motenj zaznave. Včasih se lahko že dan pred migrenskim napadom pojavi obdobje slabega počutja, ki napoveduje bližajočo migreno. Pacienti se takrat čudno počutijo, so razdražljivi, žejni, imajo željo po posebni vrsti hrane, lahko jih moti vonj ali hrup.

 

Kako pogosto se lahko pojavljajo migrenski napadi?

Pri nekaterih se lahko pojavi samo en napad na dve leti, pri nekaterih tudi večkrat na mesec. V primeru, da se migrena pojavi trikrat ali večkrat na mesec, govorimo o kronični migreni, ki zahteva zdravila za preprečevanje. Pri ljudeh, ki so podvrženi stresu, se lahko glavobol pojavi večkrat na mesec, kar sčasoma vodi v kronični glavobol, za katerim trpi dva do tri odstotka ljudi.

 

»Z migreno se v Evropi v povprečju sooča petnajst odstotkov populacije.«

 

Kako pogosti so glavoboli in kdo se z njimi najpogosteje sooča?

Z migreno se v Evropi v povprečju sooča petnajst odstotkov populacije. Najpogosteje se pojavi v ustvarjalni starostni skupini, kamor sodijo posamezni v starosti med dvajsetim in petinštiridesetim letom. Ženske v tem času za migreno obolevajo trikrat pogosteje, ker se nahajajo v svojem plodnem obdobju in se soočajo s hormonskimi ciklusi. Migrenski glavoboli so zato pogostejši v času menstruacije, ko se poveča nivo progesterona. Migrena je tudi genetsko pogojena in se prenaša po ženski liniji. V kolikor bosta oba starša imela migreno obstaja šestdeset odstotna verjetnost, da se bo tudi otrok soočal z migrenskimi glavoboli. Glavobol se pogosteje razvije pri posameznikih, ki imajo prekomerno telesno težo, nižji socialni status ali so v preteklosti utrpeli poškodbo glave. Z glavoboli se pogosteje srečujejo tudi bolj natančni ljudje, ki nosijo večjo odgovornost in karierno zasedajo pomembnejše položaje. Pogostejši so tudi pri tistih ljudeh, ki so bolj anksiozni in že po svoji osebnostni strukturi bolj nagnjeni k depresijam.

 

»Kronični glavobol se lahko razvije tudi zaradi zlorabe zdravil.«

 

Kateri so sprožilni dejavniki glavobola?

Na pojav glavobola pogosto vpliva stres, vremenske spremembe, hormonske spremembe in uživanje različnih vrst hrane, kamor poleg čokolade in sira sodijo tudi oreščki, določene začimbe, glutamati, ki se pogosto nahajajo v kitajski hrani, nitriti in nitrati, ki se nahajajo v mesnih izdelkih in aspartati oziroma umetna sladila. Glavobol lahko sprožijo tudi pomembne odločitve, izguba službe, družinske težave, smrt ali pa na primer selitev. Lahko je povezan tudi s čezmernim uživanjem zdravil, večinoma kombiniranih analgetikov. Če pacient zlorablja zdravila proti bolečinam in jih uživa več kot osemkrat na mesec, lahko razvije tudi kronični dnevni glavobol.

 

 »Kolikor je ljudi, toliko je različnih glavobolov.«

 

Kdaj glavobol zahteva specialistično obravnavo?

Primarni glavoboli sodijo v obravnavo družinskega zdravnika, razen če se pojavi kronična bolečina, glavobol v času nosečnosti, migrena, ki se pojavlja večkrat mesečno in nobeno zdravilo ni učinkovito, ali pa migrene, ki jih spremlja ohromelost, motnje govora, motnje občutka po eni strani telesa, zmedenost, agresivnost in dezorientacija ter hortonov glavobol, ki sodi v ambulanto specialista. V ambulanto specialista sodi tudi prvi najhujši migrenski glavobol v življenju oziroma nevihtni glavobol. Migrena je namreč lahko tudi znak krvavitve v možganih oziroma avenrizme, ki oponaša migreno.

 

Kako poteka ambulantno zdravljenje glavobola?

Pacienti pri specialistu izpolnijo vprašalnik oziroma identifikacijski test, ki je sestavljen iz treh vprašanj.  V kolikor sta dve vprašanji od treh pozitivni lahko v triindevetdesetih odstotkih potrdimo, da gre za migreno. Migreno najpogosteje zdravimo s triptanom ali pa enostavnimi analgetiki, kot so paracetamol in aspirin v večjih odmerkih. Kombinirana zdravila odsvetujemo, ker pogosto povzročajo odvisnost. Po potrebi se opravijo tudi dodatne preiskave, kot so na primer računalniška tomografija, slikanje žil, EEG, magnetna resonanca ali lumbalna punkcija, da izključimo verjetnost sekundarnega glavobola. Zelo je pomembno, da skupaj s pacientom identificiramo sprožilne dejavnike glavobola in opredelimo plan zdravljenja z zdravili.

 

Kako živeti z migreno?

Migrena je naša spremljevalka za vse življenje, zelo redko preneha in pomembno je, da pacientu razložimo, da se mora z njo naučit živet. Posameznik, ki trpi zaradi migren mora spremeniti svoj življenjski slog. Pomembna je pravilna prehrana, kamor sodi uživanje več manjših obrokov na dan, lahka hrana brez konzervansov, uživanje dovolj vitaminov, torej sadja in zelenjave ter hrane z nizkim glikemičnim indeksom. Potrebno je piti tudi dovolj vode. Pacient potrebuje tudi dovolj spanja, vsaj sedem ur na dan, kakovostno ležišče in vzglavnik. V kolikor veliko časa preživi v avtu je priporočljivo, da se večkrat ustavi in razgiba.

 

Januar 2013

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja