Ste pozabili, kje v garažni hiši ste parkirali avto? Kaj pa naslov vaše najljubše pesmi? Da ne govorimo o imenu znanca, s katerim ste le pred nekaj meseci pili kavo? Omenjeno se vam dogaja, čeprav ste še (zelo) mladi. Pa je to normalno, se sprašujete, kajne?
Avtorica: Katja Štucin
Naša čutila zaznajo določene dražljaje, senzorni spomin pa je tisti, ki jih shranjuje za delček, dva sekunde. Tisti podatki, ki so pomembni za opravljanje določene naloge, se shranijo v kratkoročnem ali delovnem spominu. Če nalogo ponavljamo, pa se shranijo v dolgoročni spomin, torej si jo bomo zapomnili za dlje časa.
V stresnih, kaotičnih obdobjih, prav tako pa s starostjo, se kratkoročni spomin krajša, zato nekaterih ne tako pomembnih podrobnosti, ki ste si jih nekdaj z lahkoto zapolnili, ne morete več skladiščiti v svojih možganih. V le-teh so številne živčne celice, ki so s pomočjo ogromnih količin goriva in kisika zadolžene za različna opravila, kot so pomnjenje, učenje, mišljenje, itd.
Propadanje in razkroj živčnih celic, ki se zgodi s staranjem (živčne celice začnemo postopoma izgubljati nekje od 20. do 30. leta starosti), privede do izgube spomina, posledično pa seveda do težav pri opravljanju vsakdanjih opravil. Z leti se torej možgani spreminjajo.
Zmanjša se njihova prekrvitev, s tem pa dotok kisika in hranljivih snovi do možganskih celic. Prizadenejo jih škodljivi radikali, kar lahko vodi v propadanje celic. Posledice teh sprememb so lahko pozabljivost, raztresenost in motnje spomina. Motnje spomina se sicer dogajajo v vseh življenjskih obdobjih.
Če je posameznik zelo obremenjen, mu lahko v tem hitrem tempu življenja marsikatera informacija uide iz spomina. Prav tako v primeru hudih čustvenih pretresov, ki jih lahko spremljajo motnje razpoloženja in depresivna stanja. V mlajši dobi so sicer najpogostejši vzrok za motnje spomina motnje razpoloženja in poškodbe glave, so pa spremljajoči simptomi pri še nekaterih boleznih, tudi raku. Prehodne motnje spomina so lahko posledica zastrupitve z alkoholom ter opojnimi drogami in pa tudi neustrezne kombinacije zdravil.
Ni vsak, ki pozablja, dementen!
Možgani so prav gotovo zelo pomemben del človeškega telesa, so kompleksen organ, katerega razvoj je treba spodbujati od rojstva in skrbeti za njegovo aktivnost do smrti. Vsekakor pa brez panike! Z veliko gotovostjo lahko zatrdimo, da vsakdanja pozabljivost doleti vsakogar. To še ne pomeni, da imate katero od težav s spominom, ki jih lahko povzročijo nekatere bolezni, predvsem demenca.
Ljudje, ki trpijo za demenco, ne bi denimo pozabili, kje v garažni hiši je avto, ampak tudi, da so se z njim pripeljali, še več, celo kdo so, kako jim je ime, itd. Velikokrat so starejši ljudje pozabljivi predvsem zato, ker so bili med zaposlitvijo zelo umsko aktivni, potem ko so se upokojili, pa so prav tako upokojili tudi svoje možgane. Posledično pride do tega, da so bolj leni in počasni, kar pa seveda lahko hitro ponovno spremenijo.
Preventiva in pomoč sta mogoči!
Jasno je, da moramo biti za vitalnost uma duševno dejavni v vseh starostnih obdobjih, tudi po upokojitvi, zato besedna zveza vseživljenjsko učenje, ki se jo že nekaj let propagira, še kako igra vlogo tudi pri krepitvi vaših možgančkov. Poskusite lahko tudi z vajami za izboljšanje spomina.
Obstajajo nekatere tehnike, ki olajšajo proces pomnjenja in priklica informacij. To so denimo mnemotehnike. Pomagajo pa pri pomnjenju dejstev pa tudi asociacij. Mednje sodi vizualizacija, imaginacija slike in ustvarjanje zgodb z informacijami, ki si jih želimo zapomniti. S pomočjo vizualizacije oblikujemo mentalne slike, pri čemer upoštevamo principe povezanosti, nenavadnosti, pretiravanja, ustvarjalnosti. Včasih si lahko pomagamo še z rimo in ritmom.
Pomnjenje lahko izboljšate še s spodbujanjem povezav med informacijami in čustvi ter informacijami in preteklimi izkušnjami. Ob tem pa pri ohranitvi vitalnosti uma ne smemo zanemariti telesne dejavnosti, redne telesne vadbe, vsaj nekajkratni krajši sprehod na dan. Skozi vsa življenjska obdobja se svetuje uživanje uravnotežene prehrane z veliko mineralov in vitaminov, nasprotno pa se je nujno potrebno izogibati škodljivim razvadam, kot sta kajenje in pitje alkoholnih pijač. Če živite zelo stresno življenje, je potrebno nekoliko umiriti tempo, morda uporabiti sprostitvene tehnike, dihalne vaje, itd.
Ne nazadnje pri zmanjševanju stresa in depresije, ki lahko povzročita pešanje spomina, pomaga tudi druženje. Upadanje spominskih sposobnosti in koncentracije, sicer pa tudi motnje prekrvitve okončin, vrtoglavice in šumenje v ušesih zdravi izvleček iz ginkovih listov. V kitajski medicini so namreč ginko uporabljali že davno, v Evropi, natančneje v Nemčiji, pa so ga začeli uporabljati leta 1965 pri motnjah prekrvitve in delovanja možganov. Njegovo delovanje so potrdile številne zdravstvene organizacije.
