Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Tehtajo samo kilogram, a vodijo vse funkcije našega telesa. Brez njih ne moremo govoriti, gledati, slišati, pisati in se gibati. Ta del telesa, naguban in nadvse zanimiv na pogled, se nam pogosto zdi samoumeven. A njegovega pomena se večkrat na žalost zavemo takrat, ko pride do poškodbe. Ali pa takrat, ko nam o pomembnosti možganov spregovori kak projekt.

Eden takih je POM (projekt osveščanja o možganih), ki ga vodi Špela Mihevc, diplomirana delovna terapevtka in samostojna svetovalka. Tematika o možganih ji je še kako blizu, saj jo na delovnem mestu vsak dan pričakajo osebe z blažjimi in s težjimi poškodbami glave (natančneje možganov). V Zavodu Zarja skupaj s sodelavci skrbi, da rehabilitacija uporabnikov poteka čim bolj kakovostno.  

Avtor: Andreja Hergula

 

Kako bi opisali delovanje naših možganov? Je bolj podoben omari z številnimi predali, računalniku ali živahnemu velemestu?

Simpatično vprašanje in večplasten odgovor. Kakor pri komu in kakor kdaj.

 

V medijih nenehno beremo »Poskrbite za zdravje telesa, duha, psihično zdravje«. Projekt POM pa se trudi, da bi ozavestil o zdravju možganov. Kaj sploh je zdravje možganov?

Če skrbimo za zdravje telesa in duha, skrbimo tudi za zdravje svojih možganov. Projekt POM si prizadeva dvigniti zavedanje o pomembnosti možganov, ki imajo vodilno vlogo v našem življenju. Opominja nas, da med potenjem v telovadnicah ne mislimo le na popolno telo, temveč tudi na to, kako fizična aktivnost vpliva na delovanje naših možganov. In da ne pijemo vode iz modernih stekleničk samo zato, ker želimo slediti modnim trendom, temveč tudi zato, ker s pitjem vode koristimo tudi svojim možganom.

 

Želim nekaj storiti za zdravje možganov. Ali delam prav, če sedim pred računalnikom ali pred knjigo in brskam za novimi vsebinami? Je to vse, kar lahko storim?

Če smo zvedavi in vedoželjni, je to za zdravje naših možganov zelo dobro. Že stari rek pravi, da uporabljaj, sicer boš izgubljal. Ta pregovor lahko prenesemo tudi na treniranje možganov. Na kakšen način pa bomo pridobivali nove informacije, kaj in koliko si bomo zapomnili, pa je odvisno od vsakega posameznika. Rešitev je ravno pravšnja mera. Uspeh pa ne more uiti, če se bomo učili v družbi, skozi izkušnje, z dobro voljo, še bolje pa na svežem zraku.

 

Kako pomembni so za nas možgani?

Ni takega presežnika, ki bi opisal, kako zelo pomembni so. Brez njih ne moremo živeti. Pred dnevi mi je sodelavec v povezavi z urjenjem možganov prijazno namignil: »POMembno je začeti in PO Malem se daleč pride«.

 

Možgani so krhki, to na svoji koži doživijo osebe, ki utrpijo poškodbo glave. Pri kakšni dejavnosti so ljudje statistično gledano najbolj izpostavljeni poškodbam?

Še vedno so to poškodbe možganov, pridobljene v prometnih nesrečah, sledijo športne poškodbe, poškodbe zaradi nasilja ter vedno več pridobljenih poškodb zaradi bolezni ter zlorabe drog in alkohola.

 

V Zavodu Zarja nudite tem osebam celovito rehabilitacijo. Pri vašem delu opažate velike spremembe pri osebah s poškodbo možganov. Kakšne so?

Na kratko lahko povem le, da se oseba spremeni, prav tako pa se spremenijo tudi njegovi bližnji. Posledice so vidne, najtežje pa so tiste, ki so očem skrite. Odražajo se na različne načine, velikokrat so družbeno nesprejemljive. Posamezniki s prikritimi težavami kot posledicami poškodb možganov največkrat ostajajo doma za zaprtimi vrati ali v ustanovah, ki niso primerne za njihovo rehabilitacijo. Zaradi nezavedanja lastnih težav in nepoznavanja možnih izidov svojcev, prijateljev, strokovnih delavcev ter ljudi v ožji okolici so osebe s poškodbo možganov žal premnogokrat napačno obravnavane. To je razlog, da se potenciala teh oseb, ki ga kljub poškodbi ohranijo, ne izkoristi. V Zavodu Zarja spodbujamo posameznike, da si postavljajo manjše, dosegljive cilje na poti k samostojnosti in jim skupaj z njihovimi svojci in ostalimi strokovnimi delavci nudimo primerno podporo, ki jo potrebujejo za dosego prioritet.

 

POM in MMC RTV Slovenija vabite otroke, da so ustvarjalni. Lahko izdelajo video, avdio, likovne izdelke o možganih in so za to nagrajeni. Kakšen je pomen natečaja?

V sodelovanju z MMC RTV Slovenija v natečaju Skrivnostni možgani spodbujamo otroke ter njihove učitelje in vzgojitelje, da prevzamejo aktivno vlogo pri razmišljanju o možganih. Svoje znanje lahko preko natečaja poglabljajo, lahko ustvarjajo, pozvani so k samoiniciativnosti in zanimivo izkoriščenemu času, ki ga sami ali pa s prijatelji namenijo natečaju.

Video izdelke otroci prijavijo na strani http://www.rtvslo.si/mojvideo, avdio izdelke na http://www.rtvslo.si/mojavdio/, foto izdelke pa na http://www.rtvslo.si/slike, če pa se bodo odločili za besedilne izdelke, pa se prijavijo na podstrani http://www.rtvslo.si/blog.

 

V Zavodu Zarja pristopite k otrokom tudi na zelo oseben način.

Tako je, v Zavodu Zarja organiziramo preventivne delavnice za otroke prve triade osnovne šole, ki jih pripravita uporabnik rehabilitacije in socialna pedagoginja. Otroci se na tej delavnici poistovetijo z uporabnikom. Ta jih na samem začetku povpraša o tem, kaj sploh vedo o možganih in če se zavedajo, da je ta del telesa zelo pomemben, da je računalnik našega telesa. Glavni namen delavnice ni izobraževalni, temveč izkustveni. Osnovo pa predstavlja zgodba, ki jo uporabnik in šolar povesta na osnovi pobarvanke. Ta namenoma ostane otrokom.

 

Kaj zanima otroke na delavnicah? Kje so pomanjkljivosti v znanju o možganih?

Otroci o možganih že ogromno vedo, ne predstavljajo pa si, da so možgani povsem drugačni od drugih organov v našem telesu. Od drugih organov se razlikujejo v tem, da jih ne moremo zamenjati, odstraniti ali popolnoma popraviti. Zato uporabnik na delavnici naredi poskus z jajcem in s čelado, kar otroke navede v razmišljanje, da je treba nositi čelado npr. pri kolesarjenju. Otroci praviloma ne sprašujejo, kaj se dogaja v naših glavah, bolj jih zanima, kaj se je zgodilo z uporabnikom, koliko zmore in česa ne, česa si želi, kako živi, ali rad pleše in podobno.

 

Ogromno avtomobilskih nesreč se konča s poškodbami glave. Kako je objestne voznike po vašem mnenju najbolje posvariti pred tem – s slikovitimi podobami nesreč po televiziji ali kako drugače?

Obstajajo organizacije, ki zelo temeljito pristopajo k ozaveščanju, predvsem na temo varnosti v cestnem prometu. Namen Projekta ozaveščanja o možganih pa je širši, želi spodbuditi vse, tako posameznike kot skupine, stare in mlade, zaposlene in upokojene, naj se zavejo bogastva, ki ga imajo v svojih glavah. Naj skrbijo zanj, tako kot skrbijo za lep videz, krasen vrt ali nov avto.

 

Morda ljudje še niso dobili ideje o tem, na kak način lahko konkretno pripomorejo k projektu. Kakšno pomoč bi si želeli od šol, zavodov in seveda aktivnih posameznikov? 

Projekt POM potrebuje pomoč iz okolja z namenom čim večje razpršenosti in večjega števila sodelujočih. Namen je, da vsak posameznik razmisli, kaj lahko stori najprej pri sebi, potem pa še pri sočloveku. Pa naj bo kot prijatelj, sodelavec, delodajalec, mama, znanec, poštar, podjetnik, šolar, mladostnik, …

 

Na spletni strani Zavoda Zarje lahko preberemo, da ljudje lahko donirajo sredstva ali se o projektu podrobneje informirajo. Kako konkretno boste porabili zbrana denarna sredstva?

Dobre ideje potrebujejo tudi finančno podporo. Želimo si, da bi posamezniki znotraj svoje vizije začutili tudi potrebo po sodelovanju na drugačen način. Na eni strani ponujamo svoje znanje in izkušnje, na drugi strani pa bi jih želeli tudi deliti na način, ki je za ciljno skupino najbolj primeren.

 

Govori se, da uporabljamo le 10 % možganov. Nekateri pravijo, da to drži, spet drugim se zdi to pretirano. Kakšno je vaše stališče?

To je vprašanje za strokovnjake, ki se ukvarjajo z raziskovanjem tovrstnega vprašanja. Moje stališče je, da bi si jih želela uporabljati več. (smeh)

 

Mogoče malo hudomušno vprašanje. Kako pa se za moč, krepitev, zdravje možganov truditi vi osebno?

Veliko se smejim, družim s prijatelji, uživam z družino, rada hodim v službo in se učim, med predolgim »druženjem« z računalnikom zavestno vstajam in se pretegujem ter pijem vodo, …

 

Kaj se bo marca dogajalo v okviru mednarodnega tedna možganov?

Tretji teden v marcu bo potekal v znamenju mednarodnega tedna možganov. V tem tednu bodo organizirane številne aktivnosti v organizaciji SiNAPSE, Slovenskega društva za nevroznanost. V okviru POM-ja pri tem sodelujemo, organiziramo pa tudi številne druge aktivnosti preko celega leta.

 

Če želite, da se projekt POM še bolj razživi, lahko donirate finančna sredstva.

TRR je odprt pri NLB in ima št. 02013-0018213703. Z vami bodo sklenili pogodbo o donaciji, s katero lahko uveljavljate zmanjšanje davčne osnove v skladu z določili 59. člena ZDDPO-2.

Za vse dodatne informacije je na voljo Špela Mihevc, vodja projekta:
spelamihevc@zavod-zarja.si  ali 01/547 18 00.

 

 

Marec,  2011

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja