Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
demenca

Alzheimerjeva bolezen je najbolj razširjena oblika demence, predstavlja kar 60 % vseh oblik demence. Gre za kronično progresivno nevrodegenerativno bolezen, ki povzroči propadanje živčnih celic in izgubo njihove funkcije. Slabša se spomin, oteženo je razmišljanje in prepoznavanje (tudi oseb), izražanje in načrtovanje. Ob tem se postopno spreminja tudi človekova osebnost.

Avtorica: Adrijana Gaber

Spremembe pri napredovanju bolezni

Na začetku se bolnik še zaveda postopne izgube spomina. Pozabljivost se začne s pozabljanjem malenkosti, običajnih rutinskih dejanj, oseba pozablja imena bližnjih, izrazito je pozabljanje nedavnih dogodkov (izguba kratkoročnega spomina).

Bolnik potrebuje veliko energije, da bi dokončal tudi zelo preprosto opravilo (npr. kuhanje kosila, pranje perila, likanje). Značilno za osebe z demenco je, da predmete začnejo postavljati na neobičajna mesta, zaradi česar jih pozneje težje najdejo. Pozneje zaradi tega lahko sumijo in obtožujejo druge, da jim stvari kradejo. Prihaja tudi do težav pri načrtovanju dneva in organizaciji opravil, pojavljata se zmedenost in napetost.

Kmalu začne prihajati do težav pri ravnanju z denarjem. Prvi alarm je zamujanje s plačevanjem položnic, pretirano zapravljanje, posojanje ali pa razdajanje denarja. Slabo presojajo vrednost denarja, pojavlja pa se tudi napetost in zaskrbljenost zaradi denarja, ki prav tako lahko vodi v obtoževanje ostalih družinskih članov, da želijo njen denar.

Nastopijo težave v govornem izražanju. Oseba pogosto v pogovoru išče prave besede, ponavlja povedano, se zmede med govorom in stavka ali zgodbe ne zmore dokončati. Zmanjša se tudi zmožnost učenja novih stvari. Oseba z alzheimerjevo boleznijo težko sledi daljšim in zahtevnejšim pogovorom. Govor lahko postane nerazumljiv zaradi izpuščanja besed ali uporabe napačnih ali izmišljenih besed. Zaradi tega oseba postane vznemirjena, napeta, lahko se razjezi ali pa preprosto neha govoriti.

Sčasoma se lahko razvijejo vedenjske in duševne motnje, osebnostne spremembe so izrazite, oseba ni več ista, kot je bila. Lahko postane sumničava, nezaupljiva, anksiozna, prepirljiva, agresivna. Socialne zavore začnejo popuščati, lahko pride do socialno neprimernega vedenja, občutkov tesnobe in nizke samozavesti. Razpoloženje se lahko hitro spreminja, jok, jeza, nenadna otožnost se lahko pojavijo brez vidnega vzroka. Osebnostne lastnosti se lahko spremenijo, nekatere postanejo izrazitejše ali pa vzniknejo popolnoma nove lastnosti. Lahko postane skopuška, pretirano radodarna, začne goljufati, krasti in podobno.

Pogosto pride do težav s spanjem, do nespečnosti, zbujanja in rahlega spanca, kar slabša počutje in jasno razmišljanje osebe. Ritem spanja je velikokrat porušen in nekakovosten. Nekatere osebe lahko postanejo dejavne šele ponoči, ko vsi drugi spijo. Postopno se spreminjajo navade, interesi, hobiji in želje. Oseba se lahko začne počutiti nekoristna in se tudi zaradi tega odmika od ostalih. Razlog je lahko tudi prikrivanje resnosti bolezni. Začne se zapirati vase.

Pri osebi z alzheimerjevo boleznijo pričnejo popuščati socialne zavore obnašanja in izražanja, spremeni se videz. Oseba lahko postane malomarna do svojega videza, higiene in urejenosti. Zavrača kopanje in preoblačenje. Lahko se prične obnašati otročje in nerazumljivo. Oseba se lahko začne izražati neprimerno in žaljivo. Oseba z alzheimerjevo boleznijo lahko postane tudi nasilna. Ko izgublja nadzor nad svojimi mislimi in življenjem, se lahko pojavlja strah ali napetost, ki vodita v agresivno vedenje.

 

Preberite tudi prispevek: Demenca in dostopnost zdravljenja – ABCzdravja.si

 

Kako si pomagamo?

Tako kot pri drugih boleznih je preventiva pomembna tudi pri alzheimerjevi bolezni. Bolezni sicer ne more preprečiti, lahko pa vsaj odloži njen začetek in upočasni napredovanje. Pri Spominčici – Alzheimer Slovenija, Slovenskem združenju za pomoč pri demenci, priporočajo naslednje dejavnosti, ki pomagajo krepiti možgane.

 

Preberite tudi prispevek: Spregovorimo o demenci! – ABCzdravja.si

 

Redna telovadba

V društvu priporočajo redno telesno vadbo, naj bo to v skupini ali individualno, v naravi ali v zaprtih prostorih. Še najbolje je, če vadba vključuje tudi zabavo.

Zdrava prehrana

Pri društvu priporočajo uporabo splošnih smernic zdrave prehrane: bodimo zmerni pri količini zaužite hrane, pojejmo štiri do pet obrokov dnevno, izbirajmo sezonsko in lokalno pridelano hrano, najboljša dieta je mediteranska prehrana.

Kakovostno spanje

Poskrbimo za redno in zadostno spanje. Telesna vadba pripomore tudi h kakovostnemu spanju: ohranja nas aktivne in zmanjšuje čas poležavanja ter tako omogoča kakovostnejše spanje ponoči.

Aktivno družabno življenje

Družabno življenje ohranjamo aktivno s tem, da imamo dovolj socialnih stikov s sorodniki in prijatelji, da obiskujemo kulturne prireditve, izlete, se vključujemo v društva, klube ter spoznavamo nove ljudi. Družabno življenje nam pomaga vzdrževati prijazna naravnanost, zgovornost ter odprtost do drugih ljudi.

Ustvarjalnost in poustvarjalnost

Bodimo ustvarjalni, saj je ustvarjanje eden pomembnejših preventivnih dejavnikov. Sebe in svoja čustva lahko izražamo s slikanjem, risanjem, kiparjenjem, pisanjem dnevnika, pesmi, kratkih zgodb, izdelovanjem ročnih del, s kreiranjem novih jedi, s petjem, igranjem inštrumentov … Z vsem tem izboljšujemo samopodobo, razvijamo talente, se sprostimo. Hkrati tako uveljavljamo sebe in spoznavamo ljudi s podobnimi zanimanji.

Bodimo umsko aktivni

Pomaga nam izogibanje rutini, vsakdanja opravila lahko opravimo na nov način, lahko se učimo tujih jezikov, rešujemo križanke, uganke, sudoka. K umski aktivnosti pripomore tudi igranje družabnih iger, računalniških igric, sestavljank, branje knjig, časopisov in revij. Zanimajmo se za novosti v svetu in doma.

 

Preberite tudi prispevek: Dve križanki na dan ne odneseta demence stran – ABCzdravja.si

 

Vaje za ohranjanje in spodbujanje spomina

Z vajami za spomin lahko pridobi vsakdo, ne glede na njegovo starost ali težave, ki ga pestijo. Še posebno so koristne tistim, ki se soočajo s težavami, povezanimi s pozabljivostjo.

Tovrstne vaje zahtevajo uporabo različnih kognitivnih sposobnosti, kot so prepoznavanje barv in oblik, načrtovanje, prepoznavanje in določanje zaporedja, povezovanje, orientacija na igralni površini, brskanje po spominu za različnimi besedami, motorične spretnosti in drugo. Z miselnimi vajami razvijamo pozornost, natančnost in koncentracijo, sposobnost reševanja problemov se povečuje, prav tako prostorska iznajdljivost, besedne spretnosti, raste domišljija in izostri se logično razmišljanje.

Redno izvajanje vaj za spomin nam tudi v vsakdanjem življenju omogoči lažji priklic informacij iz spomina.

 

Vaje za krepitev spomina in koncentracije iz programa Brainobrain

Izvajamo jih lahko doma ali medtem ko čakamo v kakšni vrsti ali v čakalnici zdravstvenega doma. Sami ali v skupini, s prijatelji, vnuki.

·         Seštevanje števila. Seštevajmo neko število, na primer število 2 do 100. Potem ga odštevajmo do 0. To nam bo okrepilo koncentracijo in osvežilo spomin. Pozneje stopnjujmo zahtevnost. Seštevajmo na primer število 3 in ga hkrati odštevajmo. Takole: 3-90, 6-87, 9-84, 12-81 … Seštevajmo število 2 do 100 in hkrati odštevajmo število 3 od 90. To gre takole: 2-90, 4-87, 6-84, 8-81 …

·         Še vaja s števili, in sicer poštevanka števila drugače. Na primer poštevanka števila 7: izgovorimo samo vsoto števk. Torej ne 7, 14, 21, 28, … ampak takole: 7, 5, 3, 10 …

·         Podvojimo število in videli bomo, kako daleč lahko pridemo. Na primer: 3, 6, 12, 24, 48, 96 …

·         Vaja za umirjanje in koncentracijo: usedimo se pred uro s kazalci. Za trenutek se sprostimo, zberimo pozornost in se osredotočimo na sekundni kazalec. Dve minuti se osredotočajmo na ta kazalec, kakor da ne obstaja ničesar drugega. Če izgubimo koncentracijo in pomislimo na nekaj drugega, se ustavimo, spet zberemo pozornost in začnemo znova. Skušajmo držati fokus na kazalec polni dve minuti.

·         Besedilna vaja. Naključno napišimo 4 ali 5 črk in iz njih potem sestavljajmo smiselne in zabavne povedi. Na primer: GBRD – Gregor barva rdeče drevo. Ali: ZPMS – Zelo potrebujemo miselno sposobnost.

Brainobrain je program za krepitev miselnih področij: predstavnosti, spomina in koncentracije. Osnovna metoda pri tem je računanje na abakus, računalo s kroglicami. Dobra novica je, da se ta program pripravlja tudi za tretje življenjsko obdobje.

ABC

A Na začetku se bolnik še zaveda izgube spomina.

B Z miselnimi vajami lahko pridobi vsakdo, zlasti pa tisti, ki opaža težave s spominom.

C Redno izvajanje vaj za spomin nam tudi v vsakdanjem življenju omogoča boljši priklic informacij iz spomina.

Ne spreglejte

Revmatoidni artritis je kronična vnetna avtoimunska bolezen, ki prizadene predvsem sklepe, lahko pa tudi še druge organe. Kaže se z
Preberi več
Luskavica ali psoriaza je kronično imunsko pogojena vnetna bolezen, ki je obenem tudi najpogostejša kožna bolezen, pojavi se pri 2
Preberi več
depresija in neenakost
Na konferenci ob svetovnem dnevu duševnega zdravja v oktobru je Nacionalno združenje za kakovost življenja Ozara Slovenija ob strokovni podpori
Preberi več
kolateralni rak
Rak debelega črevesa in danke ali kolorektalni rak (rektum – danka, kolon – črevo) je eden najpogostejših rakov, posebno pri
Preberi več
Pandemija covida-19 se je v septembru prevesila že v t. i. četrti val in po nekoliko bolj brezskrbnem poletju so ponovno
Preberi več
ceresit vlaga
Zlasti v hladnejših mesecih običajno zračimo premalo. Dejavnosti, ki proizvajajo paro (kuhanje, prhanje, likanje) raven vlage v vašem domu še
Preberi več
Pri nas letno odkrijejo približno 1400 novih primerov raka dojk. Delež primarno razsejanega raka je od 6 do 8 % in
Preberi več
korona testiranje prebolevnost
Smernice in navodila, kako ravnati glede covida-19, se spreminjajo iz tedna v teden. To je dobrodošlo, saj je covid-19 bolezen,
Preberi več