Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Vsak se je že kdaj soočil z bolečinami v glavi, saj zagotovo gre za najpogostejše zdravstvene težave. Vzroki za nastanek glavobola so lahko zelo različni. Včasih so posledica kakšne druge bolezni, velikokrat pa tudi življenjskega sloga. O tej zelo zanimivi problematiki smo se pogovarjali s prof. dr. Bojano Žvan, dr. med., prim., višjo svetnico iz Društva za preprečevanje možganskih in žilnih bolezni.

 

Avtorica: Katja Štucin

 

Poznamo več vrst glavobola. Katere?

Zdravniki večini diagnosticirajo benigne primarne glavobole, pri manjšem deležu populacije (do 19 odstotkov) pa ugotovijo sekundarne glavobole. Primarni glavoboli niso vzročno povezani s patologijo in pretežno vključujejo migreno, tenzijski tip in rafalni ali klastrski glavobol. Sekundarni glavoboli pa so povezani s patološkimi vzroki, kot so okužbe, tumorji, možgansko-žilne bolezni, čezmerna uporaba različnih zdravil, življenje ogrožajoča stanja, itd. Mednarodna klasifikacija glavobolov obsega več kot 200 različnih vrst in razlag redkih tipov.

Kot ste omenili, so primarni glavoboli tisti, ki jih ne povzroči druga zdravstvena težava. Mednje sodi tudi najpogostejši glavobol tenzijskega tipa. Za kakšen glavobol gre in kakšni so vzroki in simptomi zanj?

Glavobol tenzijskega tipa prizadene 42 odstotkov moških in 49 odstotkov žensk v katerem koli času. Pri tovrstnem glavobolu bolečina ni tako močna, večina bolnikov sploh ne pride v ambulanto. Glavobol se večinoma pojavlja v čelu, na temenu ali v obliki stiskajočega obroča okoli glave. Diagnozo torej postavimo bolniku z obojestranskim glavobolom, topega značaja, ki ga ne onesposablja in ima normalen nevrološki status.

Če vzamemo v obzir nenehne glavobole, takoj pomislimo na migreno. Zakaj pride do nje in kaj je najbolje storiti, če se pojavi?

Na migreno je treba pomisliti pri bolniku z vzorcem ponavljajočih se epizod intenzivnih glavobolov, ki ga onesposabljajo, povezanih s slabostjo in preobčutljivostjo za svetlobo, kljub temu da ima normalen nevrološki status. Bolečina je pretežno enostranska, utripajoča ali vrtajoča, poslabša jo vsakdanje delo ali telesni napor. Pri 40 odstotkih bolnikov je lahko bolečina locirana v zatilju ali na obeh straneh glave. Eden od 10 bolnikov ima tudi avro, pretežno vidno, ko se pojavijo svetleče strele, pike, nejasen vid, temne sence ali izpad polovice vidnega polja. Pri nekaterih bolnikih se kaže avra kot občutek mravljinčenja po eni polovici telesa, kot govorna motnja, celo kot ohromelost ene polovice telesa, pri redkih kot zmedenost. Migrena je resna onesposabljajoča bolezen, ki pomembno posega v življenja milijonov ljudi po svetu, saj vpliva na njihovo dobro počutje, družinsko in socialno življenje ter delovno ustvarjalnost.

Ocenjujejo, da je letna prevalenca migrene 12 odstotkov, dosmrtna pa naj bi bila pri kar 40 odstotkih. Bolezen se pogosto začne že v otroštvu oz. v zgodnji mladosti, njena prevalenca narašča do četrte življenjske dekade, kasneje pa intenzivnost in frekvenca napadov upadata. Migrena je pogostejša pri ženskah v reproduktivni dobi. Kljub jasni klinični sliki migrene ostaja njena patofiziologija še vedno skrivnostna. Diagnozo postavimo glede na klinično sliko, saj diagnostičnih testov ali bioloških markerjev za potrditev migrene ni.

Sicer se je z odkritjem triptanov obrnila nova era zdravljenja migrene. Klinično zdravila zmanjšajo bolečino in pridružene simptome pri migrenskem napadu pri 70 odstotkih oseb s približno 50-odstotno popolno prekinitvijo glavobola znotraj ene ure. Triptani so spremenili življenja milijonov ljudi po svetu.

Tretja vrsta primarnih glavobolov so glavoboli v skupkih. Kako se zdravimo v tem primeru?

Trigeminalne avtonomne cefalgije so redke. Kadar ima bolnik pogoste, hitro ponavljajoče se, enostranske glavobole z avtonomnimi motnjami, ki se kažejo v pordelosti in solzenju očesa in izcedka iz nosnice na isti strani, moramo pomisliti na sliko avtonomne cefalgije. Takšnega bolnika napotimo k specialistu.

Na drugi strani imamo sekundarne glavobole, ki jih povzročajo različni zunanji dejavniki. Kdaj lahko govorimo o tej vrsti glavobolov?

Na sekundarne glavobole moramo pomisliti, kadar se pojavi na novo ali če se razlikuje od običajnega glavobola, ki ga že poznamo. Pomembno je, da se pri diagnozi glavobola osredotočimo na opozorilne znake, na primer, ko gre za nov začetek ali spremembo znanega glavobola pri starejših bolnikih od 50 let; nenaden glavobol, ki v kratkem času doseže maksimalno jakost (od 1 sekunde do 5 minut); žariščne nevrološke znake, na primer ohromelost udov in avra, ki traja manj kot 5 minut ali več kot 1 uro; nežariščne nevrološke znake, kot je zmedenost; spremembo frekvence glavobolov; za pridružene znake h glavobolu, ki ga spremeni položaj telesa; nočne glavobole, ki bolnika zbujajo; glavobole, ki jih povzroča telesna dejavnost ali na primer kašelj, smeh, pretegovanje; pri bolnikih z dejavniki tveganja za trombozo možganskih ven; otrdelost tilnika; zvišano telesno temperaturo ali nov glavobol pri bolnikih z anamnezo raka.

Včasih se že bolečina v vratu, morda zaradi napačnega vzglavnika, razvije v glavobol. Kako poteka ta prehod od mesta nastopa bolečine do glavobola? Zakaj pride do tega? Kako to, da se bolečina preseli vse do glave?

Glavobol zaradi bolečine v vratu ali cervikogeni glavobol je povezan z boleznimi vratne hrbtenice. Povezava z migreno in glavobolom tenzijskega tipa je nejasna. Vzrok za 14 do 18 odstotkov kroničnih glavobolov je mišično-skeletna funkcionalna motnja ali okvara vratne hrbtenice. Tovrstni glavobol se pojavlja po eni ali obeh straneh vratu in zatilju ter lahko izžareva v različne predele glave ali obraz ali oboje hkrati. Bolečina lahko omejuje gibanje vratu ali spremeni njegovo držo in je povezana s prisiljeno držo, omejeno gibljivostjo, povečanim mišičnim tonusom in občutljivostjo vratnih mišic. Z ročnim pregledom lahko ugotovimo mobilnost sklepov, otrdelost mišic in omejeno gibljivost vratu. V hujših primerih lahko z laboratorijsko in slikovno diagnostiko ugotovimo anatomske okvare hrbtenjače in živčnih korenin. Pri vseh bolnikih z glavobolom je treba pregledati vrat in oceniti njegovo držo, preveriti obseg gibljivosti, mišični tonus in mišično občutljivost.

Velikokrat je vzrok za bolečine v glavi tudi preobremenjenost, pri tem pa večurno zrenje v zaslon računalnika ne pomaga. Kako se lahko izognemo tovrstnim težavam?

Življenjski slog je kontrolirano vedenje posameznika. Vsak je odgovoren za lastno zdravje. Izbira pozitivnega življenjskega sloga ter izogibanje negativnim vplivom sta pomembna v preprečevanju razvoja najrazličnejših bolezni, tudi glavobolov, zato sprememba življenjskega sloga zmanjšuje frekvenco ter pogostnost le-teh. Dejavniki življenjskega sloga so prehrana z uravnoteženimi obroki, telesna aktivnost, primeren indeks telesne mase, stres ter spopadanje z njim, spanje, kajenje, zadostno uživanje tekočin, zmanjšanje uživanja alkoholnih pijač ter živil, ki vsebujejo kofein ter sladkor, itd.

Lahko uporaba mobilnih telefonov oz. sevanja vplivajo na nastanek glavobola?

Znanstvene študije niso dokazale povezave med izpostavljenostjo radiofrekvenčnih valovanj in samooceno simptomov ob uporabi mobilnih telefonov. Čeprav so odkrili nekatere povezave med izpostavljenostjo in posameznimi simptomi, ki jih navajajo v nekaterih novejših študijah, je dokončno mnenje negativno.

Omenili smo številne vrste glavobolov. Na kakšen način ga lahko odpravimo, če se na lepem pojavi, kakšno je priporočljivo ravnanje?

Večina bolnikov ima glavobole, ki ne zahtevajo nadaljnje diagnostike, ker so le občasni in bolnika ne onesposabljajo. Če pa bolnik z glavobolom poišče pomoč v urgentni ambulanti, kjer so sicer nujna priporočila za obravnavo glavobolov, je prva zdravnikova naloga, da mora ugotoviti, ali ima sekundarni glavobol, ki je posledica nujnega medicinskega stanja. Nato ga mora takoj začeti ustrezno zdraviti.

Kdaj je lahko glavobol kazalec kakšne resne bolezni? V katerih primerih ni dovolj samo počitek in tableta proti glavobolu?

Pri diagnozi glavobola je pomembno upoštevati predvsem opozorilne znake za sekundarni glavobol. Če gre za nov začetek ali spremembo znanega glavobola pri bolnikih, starejših od 50 let, pomislimo na možganski tumor. Za nenaden glavobol, ki v kratkem času doseže maksimalno jakost, je lahko vzrok možganska krvavitev. Pri nevroloških znakih, kot je na primer zmedenost, pomislimo na možganski tumor v čelnem predelu ali herpetični meningitis. Na možganski tumor ali na vnetje sinusov pomislimo pri novem glavobolu, ki ga povzroči sprememba položaja telesa. Tudi nočni glavoboli, ki bolnika zbujajo, lahko napovedo možganski tumor, prav tako pa glavoboli, ki jih povzroča telesna dejavnost ali na primer kašelj, smeh, pretegovanje. Otrdelost tilnika in zvišana telesna temperatura sta lahko znak meningitisa. Pri novem glavobolu pri bolnikih z anamnezo raka pa lahko pomislimo na možganske metastaze. Vendar je večina glavobolov na srečo primarnih, zato je za doseganje želenih rezultatov pri zdravljenju primarnih glavobolov pomembna dobra strategija in izvajanje vseh dejavnosti s sočasnim preverjanjem učinkovitosti zdravljenja.

Februar 2015

Ne spreglejte

Revmatoidni artritis je kronična vnetna avtoimunska bolezen, ki prizadene predvsem sklepe, lahko pa tudi še druge organe. Kaže se z
Preberi več
Luskavica ali psoriaza je kronično imunsko pogojena vnetna bolezen, ki je obenem tudi najpogostejša kožna bolezen, pojavi se pri 2
Preberi več
depresija in neenakost
Na konferenci ob svetovnem dnevu duševnega zdravja v oktobru je Nacionalno združenje za kakovost življenja Ozara Slovenija ob strokovni podpori
Preberi več
kolateralni rak
Rak debelega črevesa in danke ali kolorektalni rak (rektum – danka, kolon – črevo) je eden najpogostejših rakov, posebno pri
Preberi več
Pandemija covida-19 se je v septembru prevesila že v t. i. četrti val in po nekoliko bolj brezskrbnem poletju so ponovno
Preberi več
ceresit vlaga
Zlasti v hladnejših mesecih običajno zračimo premalo. Dejavnosti, ki proizvajajo paro (kuhanje, prhanje, likanje) raven vlage v vašem domu še
Preberi več
Pri nas letno odkrijejo približno 1400 novih primerov raka dojk. Delež primarno razsejanega raka je od 6 do 8 % in
Preberi več
korona testiranje prebolevnost
Smernice in navodila, kako ravnati glede covida-19, se spreminjajo iz tedna v teden. To je dobrodošlo, saj je covid-19 bolezen,
Preberi več