Uveitis je vnetje, ki se pojavlja znotraj očesa, v sprednjem ali v zadnjem delu očesa. Od tega, kje se nahaja, se razlikujejo tudi simptomi, zdravljenje pa je odvisno od povzročiteljev. Ti so namreč različni.
Avtor: Klavdija Škrbo Karabegović
Simptomi
Uveitis lahko zajema vnetje šarenice, ciliarnika, žilnice in/ali mrežnice. »Simptomi, ki se pojavljajo pri vnetju sprednjega dela očesa ali anterinem uveitisu, so bolečina, bleščanje, občutek tujka, slabši vid, zrklo je lahko rdeče in podobno. Pri vnetju sprednjega dela očesa vid, vsaj na začetku, ni slabši, zdravnik oftalmolog pa pri pregledu vidi vnetne celice v sprednjih delih očesa, v napredujoči fazi tudi zarastline med lečo in šarenico, kar kasneje lahko vodi v poslabšanje vida. Če gre za vnetje zadnjega dela očesa, pri čemer se vnetje pojavlja predvsem na mrežnici in žilnici ter projicira v steklovinski prostor, pa je znak slabši vid in motnjave, ki plavajo, drugih znakov bolnik običajno ne opazi. Bolečin ni. Pri pregledu vidimo na mrežnici vnetje v obliki belih lis, v steklovini pa vnetne parametre, vnetne celice. S kontrastnimi preiskavami lahko opazimo tudi puščanje iz žilja,« razloži asist. prim. mag. Dragica Kosec, dr. med., vodja Oddelka za ortoptiko in strabologijo na Očesni kliniki v Ljubljani, simptome bolezni, ki se razlikujejo glede na mesto vnetja.
Povzročitelji
Povzročitelji uveitisa so lahko različni, zato je treba narediti laboratorijske in imunske preiskave, ki pokažejo vzročne dejavnike bolezni. V sprednjem delu očesa je najpogosteje vzrok uveitisa avtoimunsko sistemsko obolenje, imenovano spondilartritis. Lahko gre npr. za vnetje oči in malih sklepov ali vnetje oči in prebavnega trakta in druge. »Tipizacije delamo iz krvi in na podlagi tega vemo, za katere vrste obolenj gre. To so specifična sistemska obolenja, ki poleg drugih delov telesa zajamejo tudi oči. Zanimivo je, da ponavadi zajamejo samo sprednji del očesa,« pove prim. mag. Koščeva.
Na podlagi izvidov protiteles v krvi lahko ugotovitijo tudi, da so povzročitelji uveitisa različna virusna vnetja. »Lahko pa vzamemo tudi vzorec prekatne vodke ali steklovine in preko teh protiteles ugotavljamo povzročitelje. Lahko gre za virusno vnetje v očesu – herpes, lahko je to citamegalovirus, juvenilni artritis, srkodoza, povzročitelji so lahko gljivice ali različne bakterije in tako dalje,« našteje še nekaj povzročiteljev sogovornica.
Pri otrocih je lahko povzročitelj toksoplazma, ki prizadene center očesa takoj po rojstvu. Ta se prenaša z matere na otroka in preden je bolezen odkrita, je vid lahko že ogrožen. Do uveitične reakcije lahko pride tudi zaradi posledice poškodb. »Imamo pa tudi veliko takšnih uveitisov, kjer povzročitelja ne moremo dokazati in jih imenujemo po avtorjih, ki so jih opisali ali po nekaterih drugih simptomih, ki se vzporedno pojavljajo,« pojasni prim. mag. Koščeva, da so vzročni dejavniki uveitisa različni, nekateri med njimi pa tudi niso znani.
Zdravljenje
»V primeru, da gre za poslabšanje vida ali za bolečine z rdečim očesom, je treba obiskati zdravnika,« opozori mag. Dragica Kosec. Sicer pa je zdravljenje odvisno od povzročiteljev.
»Torej z antibiotiki, če je povzročitelj bakterija, če je povzročitelj virus, pa zdravimo z virostatiki. Če ni znanega povzročitelja, je terapija navadno splošna, antivnetna. Pri najhujših primerih uveitisov zdravimo celo s citostatiki. Pri najhujših oblikah se terapijo izvaja v specifičnih ambulantah pri zdravniku oftalmologu, ki je vešč tovrstnega zdravljenja,« o zdravljenju pove sogovornica.
Primerov uveitisov ni tako veliko, vendar ko pride do pojava bolezni, se rado ponavlja, večinoma v remisijah, zato potrebujejo bolniki vzdrževalno zdravljenje. Posameznik ne more veliko storiti, da bi se izognil bolezni, lahko pa se po postavljeni diagnozi drži navodil, ki mu jih predpiše zdravnik. Posebno pozornost namenjajo posameznikom z rizičnimi obolenji, pozorni pa so tudi, če se uveitis pojavlja v družini.
Zapleti
»V napredujoči fazi uveitisa se posledično zaradi zarastlin med lečo in šarenico lahko pojavi tudi sekundarni glavkom ali zvišanje očesnega tlaka zaradi neustreznega pretoka prekatne vodke iz zadnjega dela očesa v sprednji del, kjer se le-ta resorbira. Pri najhujših oblikah uveitisa zadnjega dela očesa lahko ob zapletih pride do bistvenega poslabšanja vida ali slepote. Pri uveitisih sprednjega dela očesa lahko pride do že omenjenega sekundarnega glavkoma in posledično zopet do poslabšanja vida ali celo slepote. Lahko pride tudi do pojava katarakte. Omenjeni zapleti so predvsem zapleti primarnega nezdravljenja vnetja, zato je pomembno, da pravočasno obiščemo zdravnika,« še pove prim. mag. Dragica Kosec.
April, 2012
