Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Za pokušino vam ponujam del intervjuja, ostalo pa lahko preberete v naši izdaji ABCzdravja Plus.

Avtor: Andreja Hergula

 

Recimo, da se imajo naši bralci za ekološko naravnane. Redno ugašajo luči, ne puščajo vode, ločujejo odpadke, uporabljajo varčne žarnice, vrečke iz blaga. Kaj po vašem mnenju še lahko storijo za naravo? So storili zadosti?

Po podatkih svetovne banke najbogatejših 20 % svetovnega prebivalstva porabi 77 % naravnih virov. Človeštvo bi potrebovalo še dodatne štiri Zemlje, če bi tudi preostali del sveta porabil toliko surovin, kot jih porabi razviti svet danes. Za vsako tono zlata proizvedejo 2 milijona ton jalovine – kar pomeni, da izdelava enega prstana iz zlata povzroči 20 ton odpadkov. Lahko storite naslednje: uporabljajmo izdelke za večkratno uporabo, tako nastane veliko manj odpadkov!

Nekaj primerov: čistilne krpe, brivski aparati, skodelice, kozarci; pisala in baterije, ki jih ponovno napolnimo. Nakupimo le toliko, kot potrebujemo. Če kupimo le potrebno količino hrane s kratkim rokom trajanja, se izognemo nepotrebnim odpadkom in tudi prihranimo, saj ni treba metati proč izdelkov, za katere smo plačali. Hrano z daljšim rokom trajanja pa se z vidika odpadkov splača kupovati v večjih količinah, saj bo tako nastalo manj odpadne embalaže. Priporočamo nakupovalni listek. S seboj nesimo nakupovalne vrečke za ponovno uporabo, košaro, cekar, nahrbtnik in zavrnimo plastične vrečke na blagajni. Kupujmo lokalno pridelano ekološko hrano, ki jo dostavljajo tudi na dom.

Ko odidemo na piknik, s sabo prinesimo posodice za hrano, čutare ali steklenice in kovinski jedilni pribor. Čistimo z eko čistili, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, s katerimi posredno zastrupljamo tudi sami sebe. Po podatkih Annie Leonard je velik vir toksinov, ki jih dobimo v naše telo, materino mleko, kar pomeni, da s svojim načinom prehranjevanja in z odločitvami nepovratno in nenamerno vplivamo na svoje potomce. Pijmo vodo iz steklenice, ki jo vedno nosimo s seboj.

Sposodimo si stvari, ki jih bomo potrebovali le za kratek čas. Kupujmo izdelke iz druge roke ali si jih izmenjajmo s prijatelji, z znanci, s sodelavci oziroma jih preprosto podarimo. Ponovno uporabimo in popravimo, kar je mogoče. Vsako leto odvržemo kar 13–25 kg električne in elektronske opreme na osebo (hladilniki, telefoni, računalniki, televizorji itd.), čeprav ti izdelki mnogokrat vsebujejo škodljive snovi, kot sta svinec in živo srebro, večina opreme pa bi se lahko popravila ali ponovno uporabila. Razmislimo, da bi rabljene aparate in odvečno pohištvo podarili prijateljem, znancem ali ustanovam, kjer bi jih popravili ali obnovili. Vsekakor pa ne sodijo med mešane odpadke.

Za dojenčke nabavimo plenice za večkratno uporabo. Do starosti treh let otrok porabi od 5.000 do 6.000 plenic, to je približno ena tona umazanih plenic na otroka. Izognili se bomo veliki količini odpadkov in tudi prihranili denar. Preden nasedemo reklamam, ki nas prepričujejo, da tisto, kar imamo, ni več modno, uporabno, zaželeno – pomislimo. Vprašajmo za nasvet o načelih varčnosti svoje stare starše. Samo 50 let nazaj so ljudje v povprečju porabili trikrat manj kot zdaj. Nenazadnje: ko naletimo na divje odlagališče, ne poglejmo stran, ampak ga prijavimo na www.očistimo.si. Tako bomo pomembno prispevali k temu, da bomo zmagali v boju proti nelegalnemu odlaganju za vselej.

 

 

April, 2011

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja