Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Potovanja. Beseda, ki nekaterim v misli prikliče vonj po soli in pesek med prsti, drugim morda plezanje po skalah, šum gozdov ali raziskovanje skritih kotičkov tropov. Kar koli nam že predstavlja, enkrat ena je, da v potovanjih uživa večina ljudi. Poleg lepih trenutkov pa na potovanjih na nas prežijo tudi mogoče zdravstvene prepreke, ki nam ob nepripravljenosti lahko dodobra pokvarijo potovalno izkušnjo. O težavah, povezanih z zdravjem, sta se z nami pogovarjala zdravnika z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Ondina Jordan Markočič, dr. med., in Zoran Simonović, dr. med.

Poskrbimo, da bo v naši prtljagi vedno prostor za potovalno lekarno in se dopusta raje spominjamo po lepih spominih kakor po zdravstvenih težavicah.

 Avtorica: Anja Kuhar

 

Dopust nam žal včasih lahko pokvarijo različne zdravstvene težave. Katere so tiste najpogostejše?

Z. S.: Najpogostejša težava je potovalna driska, ki se lahko pojavi ali na potovanju samem ali kmalu po vrnitvi domov in doleti 20–60 % vseh potnikov. Bolezen je posledica okužbe z različnimi mikroorganizmi ali zastrupitve z njihovimi presnovki. Okužimo se s hrano ali pa povzročitelje bolezni prenesemo v telo preko onesnaženih rok. Najpogosteje se z njo srečajo potniki, ki potujejo na manj razvite predele sveta z nižjim nivojem sanitarno-higienskih razmer. Običajno je driska blaga in mine sama od sebe, v četrtini primerov pa zahteva spremembo v potovalnem načrtu in včasih bolnika za kak dan tudi priklene na posteljo. Če jo spremlja povišana telesna temperatura ali pa je blatu primešana kri, je potrebna zdravniška pomoč.

Potovalna driska je lahko še posebej nevarna za dojenčke in majhne otroke, za nosečnice, za starejše osebe in bolnike z zmanjšano odpornostjo, pri katerih lahko bolezen privede do nevarne izsušitve organizma oz. dehidracije. Nujno je, da poskrbimo za ustrezno nadomeščanje izgubljenih tekočin in elektrolitov, pri čemer lahko uporabimo vnaprej pripravljene rehidracijske praške in raztopine.

 

Katere zdravstvene težave so še med pogostejšimi, ki pestijo potnike?

Z. S.: Pogosta težava, povezana s potovanji, je tudi potovalna slabost, ki je posledica neusklajenosti med dejanskimi in zaznanimi premiki telesa. Običajno jo spremlja bledica obraza, hladen znoj, lahko tudi bruhanje. Z zmanjšanjem premikanja glave in omejitvijo vidnih dražljajev lahko poskušamo težave preprečiti ali odpraviti (pri tem pomaga ležanje z zaprtimi očmi in usmerjenost pogleda v obzorje). Težave lahko preprečimo tudi z zdravili proti potovalni slabosti, ki pa jih je treba vzeti eno uro pred izpostavitvijo prevoznemu sredstvu.

Na potovanju se dokaj pogosto srečujemo tudi z vnetji zgornjih dihal (prehladna obolenja), ki so pogosta predvsem pri otrocih zaradi slabše higiene rok. Prav na dopustu smo lahko izpostavljeni številnim alergenom, zato se poveča tudi pojavnost alergij. Ob aktivnem preživljanju časa se srečujemo s povečanim tveganjem za pojav poškodb kot v običajnem vsakodnevnem življenju.

V tropskih in subtropskih predelih sveta so pogoste bolezni, ki jih prenašajo komarji in drug mrčes, denimo malarija, denga, rumena mrzlica in druga tropska obolenja.

 

Dr. Jordan Markočič svetuje, naj osnovna potovalna lekarna vključuje:

  • Tablete proti povišani telesni temperaturi in bolečinam (kar se običajno jemlje doma).
  • Sol oziroma rehidracijski prašek za pripravo rehidracijske raztopine (ob nadomeščanju izgubljenih mineralov za preprečitev izsušenosti ob driski ali bruhanju).
  • Probiotične kapsule ali praške za lajšanje driske.
  • Sredstva za lajšanje zaprtja.
  • Zdravila proti alergiji (antihistaminiki).
  • Tablete proti potovalni slabosti.

 

Od drugih pripomočkov je s sabo smiselno vzeti telesni termometer, obliže, povoje, gaze, sterilne obveze za rane, elastični povoj, škarjice in razkužilo v obliki alkoholnih ali razkužilnih robčkov.

Poleg tega vzemimo s seboj tista zdravila, ki jih jemljemo v okviru redne terapije po predpisu izbranega osebnega zdravnika ali specialista.

 

Ob potovanju v eksotične kraje, kjer se pojavljajo tropske bolezni, ki jih prenašajo komarji in druge žuželke, je treba k potovalni lekarni dodati ustrezno močan repelent (sredstvo za preprečevanje pikov žuželk) in včasih tudi antimalarik (tablete za zaščito pred malarijo). Kadar potujemo na področja, kjer ni na voljo varne embalirane vode, je smiselno vzeti s sabo tudi sredstvo za pripravo varne vode za pitje (kuhalnik za vodo, tablete za čiščenje vode ipd.).

 

Kako pravilno shranjujemo potovalno lekarno, ki jo vzamemo s seboj na pot?

O. J. M.: Zdravila shranjujemo v priročni torbici, ki naj bi bila izolirana, da se prepreči izpostavitev zelo nizkim ali zelo visokim zunanjim temperaturam (pod 0 °C in nad 30 °C), vlagi in svetlobi. Posebej pozorni moramo biti pri hrambi zdravil, kjer je treba upoštevati posebne pogoje shranjevanja (npr. temperaturni okvir od 2–8 °C). Hranimo jih v originalni embalaži s priloženimi navodili za jemanje. Seveda moramo biti pozorni tudi na to, da torbica z zdravili ni v dosegu majhnih otrok.

 

Kdaj, poleg priprave potovalne lekarne, priporočate tudi obisk zdravnika in odločitev za različna cepljenja?

O. J. M.: Pri nekaterih vrstah cepljenj je treba opraviti dva odmerka cepljenja v razmiku vsaj 4 tednov, da pridobimo dovolj visoko zaščito, ki prepreči razvoj bolezni v primeru okužbe. Zato se začetek cepljenja svetuje 5 do 6 tednov pred odhodom. Pri drugih vrstah cepljenj pa je dovolj en odmerek, za katerega se svetuje, da ga opravimo vsaj 2 do 3 tedne pred odhodom na potovanje.

 

Nekatera cepljenja se lahko opravijo pri izbranem osebnem zdravniku, sicer pa vsa cepljenja, ki so obvezna ali priporočena za določene predele sveta, lahko opravijo potniki v za to specializiranih ambulantah za potnike Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Potnikom so informacije na voljo tudi na http://www.zdravinapot.net.

 

Posebno poglavje potovalne medicine so kronični bolniki. Kaj jim svetujete ob pripravi na lepše?

O. J. M.: Najprej svetujemo posvet pri osebnem zdravniku, da se glede na težo, trenutno stanje kronične bolezni in obvladovanje terapije seznani z možnimi tveganji glede poslabšanja obstoječega kroničnega obolenja na potovanju in skupaj z zdravnikom sprejme odločitev o smiselnosti potovanja. Osebni zdravnik se lahko posvetuje tudi s kolegi, ki spremljajo bolnika na sekundarnem nivoju. Priporočila za potovanje so strogo individualna. Pozorni moramo biti tako pri odločitvi glede cepljenj kot tudi jemanju določenih zdravil, npr. antimalarikov. Če je kronična bolezen dobro urejena in obvladana ter destinacija potovanja ne predstavlja velikega tveganja, ni razloga, da kronični bolnik ne bi mogel na potovanje.

Kroničnim bolnikom svetujemo, da imajo s seboj spremno pismo v angleškem jeziku s kratkim opisom bolezni oziroma diagnozo, vrsto in odmerki generičnih zdravil, ki jih jemlje redno. Za tiste, ki zaradi kronične bolezni lahko izgubijo zavest (npr. diabetes, epilepsija, alergije ipd.), se svetuje, da naj nosijo obesek/zapestnico z opozorilom v angleškem jeziku o njihovem stanju. S seboj naj imajo možno zalogo zdravil, praviloma za teden dni dlje, kot traja potovanje. V tujini zdravila namreč niso vedno na voljo ali pa so na voljo v drugačni obliki. Zdravila naj nosijo pri sebi v priročni prtljagi oz. jih imajo vedno pri roki, če je treba. Z zdravnikom morata doreči tudi režim jemanja zdravil glede na spremembo časovnega pasu. Na pot naj vzamejo dovolj rezervnih baterij za polnjenje medicinskih aparatov, npr. slušnega aparata, merilca krvnega sladkorja, ipd.

Prav tako ne pozabimo potnika opozoriti na urejeno zdravstveno zavarovanje. Zaradi pogosto visokih stroškov zdravljenja in oskrbe v tujini je vsekakor priporočljivo, naj v primeru poslabšanja kronične bolezni takoj poiščejo zdravniško pomoč.

 

Na potovanju je pomembna tudi zaščita pred soncem, sploh če potujemo v toplejše kraje in v toplejših mesecih. Kako poskrbimo za ustrezno zaščito pred soncem?

Z. S.: Prekomerno izpostavljanje sončnim žarkom kožo poškoduje, lahko vodi v opekline, še posebej pri otrocih pa se lahko hitro pojavi zelo nevarna sončarica. Zato je na potovanju, kjer smo običajno močneje izpostavljeni soncu, nujno poskrbeti za ustrezno zaščito.

Neposrednemu sončnemu obsevanju se izogibamo sredi dneva, ko je sonce v zenitu. V tem času priporočamo zadrževanje v senci, hlajenje telesa s hladnimi napitki in izogibanje večji telesni aktivnosti. Pred soncem se lahko zaščitimo s pokrivali, oči pa zaščitimo s kvalitetnimi sončnimi očali. Izpostavljene dele kože namažemo z izdelki z visokim zaščitnim faktorjem, pri čemer pri potovanju v trope svetujemo uporabo krem z zaščitnim faktorjem, višjim od 30 SPF.

 

Če govorimo o preventivi, ne smemo pozabiti niti na priporočljivo obnašanje na potovanjih. Kaj svetujete?

Z. S.: Številnim zdravstvenim zapletom se na potovanju lahko izognemo z upoštevanjem splošnih preventivnih ukrepov. Tveganje za bolezni, ki se prenašajo s hrano, vodo ter preko onesnaženih rok in predmetov, lahko zmanjšamo z uživanjem hrane, ki je dobro termično obdelana. Varno je uživanje suhe hrane (krekerji, kruh) ter sadja, ki ga lahko olupimo. Veliko nevarnost predstavljajo jedi, ki niso toplotno obdelane, denimo sladice, omake, prelivi, hladni narezki, solate, surova zelenjava; tvegani so tudi morski sadežiTudi mleko in mlečni izdelki spadajo med tvegana živila. Hrane, ki je ne moremo speči, prekuhati ali olupiti, ne jejmo.

V krajih, kjer ne moremo zaupati v neoporečnost pitne vode iz vodovodnega sistema, vedno uživamo ustekleničeno vodo. Varna sta tudi kava in čaj, pripravljena iz prevrete vode.

 

Na poti se moramo zaščititi pred piki mrčesa, ki lahko prenaša bolezni:

  • Zavarujemo se z uporabo oblačil, ki zakrijejo večji del kože.
  • V zaprtih prostorih uporabljamo insekticide za uničevanje insektov.
  • Preprečujemo dostop mrčesa v bivalne prostore z zaščitnimi mrežami in spimo pod zaščitnimi spalnimi mrežami.
  • Pomembna je tudi uporaba repelentov proti pikom komarjev. Nanesemo jih na izpostavljene dele kože in na oblačila ter nanos vsakih nekaj ur ponovimo. Pri tem pazimo, da jih ne zanesemo v usta, oči in na rane. Repelente lahko varno uporabljamo tudi pri majhnih otrocih.

 

Povzročitelji nekaterih tropskih bolezni se prenašajo na človeka tudi preko stoječih voda, zato na endemskih območjih ne priporočamo kopanja v jezerih in počasnih rekah. Kopanje v morskih vodah in kloriranih bazenih tozadevno ne predstavlja nevarnosti, a namenimo posebno previdnost varni uporabi bazenov in nevarnostim kopanja v morju zaradi morskih tokov in valov.

Nevarnost poškodb in prometnih nesreč zmanjšamo z izogibanjem nočnim vožnjam, uporabo varnostnih pasov in zaščitnih čelad. Ne nazadnje pa je na potovanju treba poskrbeti tudi za ustrezno zaščito pred spolno prenosljivimi obolenji.

 

 

Junij 2014

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja