Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Imunski sistem deluje neodvisno od naše zavesti, zato ga ne moremo zaznavati, prav tako ne njegovih nasprotnikov mikrobov; bakterij, virusov, gliv in zajedavcev. Kljub temu imunski sistem vsak dan prejme in predela milijone molekularnih informacij in se odloča, kaj je zdravo in »naše«, kaj pa bolno in »tuje«. Zato je imunski sistem neki skrivnostni jaz, ki ga občutimo samo, kadar ne deluje dobro. Nekateri ljudje skoraj nikoli ne obolijo, spet druge pa »virus« samo pogleda in že so bolni. Da srečni ljudje obolevajo manj, ni iz trte zvito, saj dober partnerski odnos, zadovoljstvo na delovnem mestu in kakovostno bivališče krepijo imunski sistem. Iz nabora rešitev pa ne smemo pozabiti še na gibanje, zdravo prehrano ter naravo, ki nam je v izobilju postregla s svojo »lekarno«.

 

Avtorica: Petra Bauman

 

Imunski sistem – boj za ozemlje

Svoj imunski sistem lahko spoznavamo samo posredno, če poznamo zakonitosti njegovega delovanja in se naučimo opazovati svoje zdravje in bolezni, svoje zmogljivosti in občutljive točke. Nihče od nas namreč nima kakšnega čutila za imunost. Kar pa ne pomeni, da nanj ne moremo vplivati. Človek z okvarjenim imunskim sistemom ni odporen proti nalezljivim boleznim. Tudi človek z normalno imunostjo sicer lahko zboli za nekaj prehladi na leto ali tudi za hujšo nalezljivo boleznijo, če je izpostavljen okužbi. Vendar bo z njo opravil v času, predvidenem za določeno bolezen in s predvidljivimi bolezenskimi znaki. Na okvaro imunskega sistema pa pomislimo, če se nalezljive bolezni pojavljajo pogosteje kot običajno, ali pa če imajo nenormalno hud potek.

Vzrok tako hudih okvar pri otrocih so največkrat prirojene (genske) okvare imunskega sistema, pri odraslih pa posledice levkemije, limfoma, napredovalega raka, aidsa ali zdravljenja z zdravili, ki močno okvarijo imunske celice (citostatiki, obsevanja, kortikosteroidi).

Številni škodljivi vplivi – od ekoloških do duševnih – sicer ne okvarijo imunskega sistema do popolnega zloma, kljub temu pa se imunski sistem sčasoma začne napačno odzivati na okužbe, dopušča vedno več prikritih, kroničnih okužb, manj varuje pred nastankom rakavih obolenj in sčasoma lahko celo sam povzroča bolezni, npr. avtoimune ali preobčutljivostne reakcije.

 

Izogibanje stresu

Številni znaki, ki kažejo na okvaro imunskega sistema, niso nujno odraz slabe imunosti, morda oviramo delovanje imunskega sistema z neustrezno hrano in pijačo, lahkomiselnim jemanjem zdravil, morda smo zabredli v začaran krog stresov, potlačenih čustev, prisilnih medčloveških odnosov, psihosomatskih odzivov. Mnogokrat odstranitev motnje ni nujna samo za dobro delovanje imunskega sistema, pač pa za izboljšanje psihofizičnega počutja nasploh. Če človek živi usklajen s svojimi čustvi in okolico, mu to daje zadovoljstvo in energijo, kar ugodno vpliva na imunski sistem in njegovo sposobnost za obrambo proti mikrobom. Po drugi strani pa zadovoljen in energije poln človek tudi bolje opazuje, odločneje uravnava svoje življenje, ni podvržen stresu, se ne prepušča različnim zasvojenostim (kajenju, alkoholizmu, deloholizmu), je telesno aktivnejši. Vse to pripomore k boljšemu delovanju tkiv in organov, ti pa so zato manj dovzetni za delovanje bolezenskih mikrobov.

Nasprotno pa v izčrpanem telesu alarm izzove vsaka motnja, ki bi lahko pomenila bolezen. Med znaki, ki jih ugotovimo s preprostim opazovanjem, so denimo težave s koncentracijo, spominom, nizka energija, odklanjanje hrane ali odvisnost od določene hrane ali pijače, napenjanje, zaprtost, driska, mišična oslabelost, bolečine, mravljinčenje, boleči sklepi, boleč vrat, izpadanje las, krvaveče dlesni, pekoč občutek v očeh …

 

Kako ojačati imunski sistem

Kadar nas presenetijo »prave« bolezni, je že zelo pozno in moramo nujno k zdravniku. Sami pa lahko ukrepamo takoj, ko opazimo, da se nam rušijo nekateri vsakdanji telesni ritmi (spanje, prehranjevanje, prebava) ali se začnejo pojavljati manjše opozorilne nevšečnosti, kot so herpes na ustnicah, kožne bradavice, kronična utrujenost, depresivnost, nenehne virusne okužbe in angine, glivična obolenja kože in sluznic, razbijanje srca, bolečine v hrbtu … Takšne težave so pogosto znak, da ne gre zgolj za bolezen imunskega sistema, ampak da organizem pretresajo splošnejše težave, katerih žrtev je med drugim imunski sistem.

Raznolika prehrana, dovolj tekočine, sončna svetloba, gibanje, savnanje (izloča strupe), poslušanje glasbe, kakovosten spanec, zadovoljiva spolnost so klasika pri ohranjanju in vzpostavljanju boljšega počutja. Domača kuhinja ponuja veliko rešitev za krepitev imunskega sistema, že sok ene limone z medom zjutraj na tešče bo storil veliko dobrega. Naribano jabolko s cimetom ogreva telo, preprečuje prehladna obolenja, akutne infekcije, vnetje mandljev, napenjanje in glivične okužbe. Zelje slovi kot eno od najboljših čistil za kri in kožo, saj odpravlja strupe iz jeter in deluje proti slabokrvnosti, obnavlja moč pri okrevanju ter deluje odvajalno in protivnetno. Čaj iz svežega zelja (poparek, 10 minut) uporabimo za vnetja sklepov, proti glavobolu, pikih žuželk in zdravljenju aken, poleg tega pa zeljni čaj spodbuja imunski sistem in nastajanje protiteles.

Imunostimulatorji

Zlasti v obdobju okužb (nekateri prehladni virusi) ali pri ljudeh, ki razvijejo malo ali nič povišane telesne temperature, je pomembno jemanje imunostimulatorjev. Mednje sodijo rastlinski izvlečki, izvlečki bakterijskih in glivičnih sten in probiotiki, ki se vežejo na receptorje imunskih celic in pospešijo njihovo delovanje. To so: gobji ekstrakti (beta glukan iz kvasovk, maitake, reiši, šitake), zeliščni ekstrakti (aloe vera, ženšen, grahovec, luštrek), sadni ekstrakti (noni, granatno jabolko …), fitoencimski kofaktorji (koencim Q-10, beta glukan …), antioksidanti, vitamini ter aminokisline (l-karnitin, glutamin).

K zelo koristnim rastlinskim izvlečkom spada škrlatna ehinaceja – njena učinkovina poveča število belih krvnih telesc, ki s povečanim delovanjem pospešijo odstranjevanje mikrobov in širjenje okužbe.

Koreninski izvleček navadne barvilnice (phytolacca americana) se uporablja v imunoloških eksperimentih kot močan stimulator in aktivator imunskih celic, izvlečki (tinkture) so razmeroma močna tradicionalna zdravila s tem ustreznimi stranskimi učinki. Elevterokok (eleutherococcus santicosus) je ginsengu podoben bršljan, ki deluje imunostimulatorno. Zmerno poveča aktivacijo imunskih celic, proizvodnjo protiteles in protivirusnih snovi – interferonov. Primeren je kot preventiva v obdobjih, ko se obetajo epidemije virusnih obolenj. Delovanje je tako blago, da ni nevarnosti stranskih učinkov, kar velja tudi za ginseng.

Česen (allium sativum) je močan antiseptik črevesja pri črevesnih okužbah, učinkuje tudi kot blag imunostimulant. Šitake (cortinellus shiitake) je goba, ki vsebuje protivirusne snovi in deluje blago imunostimulatorno. Bradovec (usnea barbata) je lišaj z močnim antiseptičnim delovanjem.

Za krepitev imunskega sistema je dobro tudi, če uživamo probiotične pripravke, ki bodo naselili naše črevo s koristnimi bakterijami, delujejo pa tudi blago imunostimulatorno.

Ker stres v veliki meri izziva bolezni, je najboljši način regeneracije ob stresu dovolj telesne dejavnosti. Večje kot so stresne obremenitve, večja mora biti količina telesne dejavnosti in tega ne moremo nadomestiti samo z bolj »lenobnimi« antistresnimi tehnikami, kot je denimo meditacija. Vadba lajša občutja tesnobe, zmanjšuje depresivnost, preusmerja agresivnost.

 

Če nas ujame prehlad

Prehlad ne pozna letnih časov, zato ni nič nenavadnega, da zbolimo tudi v toplejših mesecih. Trenutna klima zelo ustreza enterovirusom, ki jih je več kot 90 tipov, povzročajo pa različne bolezni, od vnetja zgornjih dihal, driske, gripi podobne bolezni, herpangine, bolezni dlani, podplatov in ust, redkeje bolečine v prsnem košu, zelo nevarni miokarditis (vnetje srčne mišice), meningitis (vnetje možganskih ovojnic), encefalitis (vnetje možganov). Enterovirusne infekcije se prenašajo kapljično, oralno-fekalno ter preko okužene hrane in so zelo kužne, saj jih ne uniči niti želodčna kislina. Virusi precej časa ostanejo tudi na površinah, zato jih z neumitimi rokami preko sluznic zlahka zanesemo v telo.

Zdravljenje

Prehladnih obolenj ne moremo neposredno zdraviti, ker proti povzročiteljem, virusom, ni ustreznih zdravil. Blažimo lahko le bolezenske težave – s pitjem tekočine (čaja), z zdravili, ki nižajo telesno temperaturo ter z zdravili, ki blažijo neprijetne znake vnetja na sluznicah.

Tudi če se po nekaj dneh že počutimo dobro, še nismo zdravi, saj smo v obdobju okrevanja manj zmogljivi, utrujeni in tako še zmeraj dovzetni za nove okužbe, tudi bakterijske.

 

Kdaj k zdravniku

Še zmeraj velja, da prehlad traja sedem dni, če ga zdravimo, in en teden, če ga ne. Torej ob normalno delujočem imunskem sistemu mine sam od sebe. K zdravniku pa moramo, če po tednu dni bolezenski znaki še kar vztrajajo, če se stopnjujejo, če se pojavi kašelj z znaki težkega dihanja (zboleli diha plitvo, hitro, ob tem širi nosnice, ugreza jamico pod vratom in podrebrne in/ali medrebrne prostore, če stavka ne more povedati do konca) ali lajajoči kašelj, ob katerem zboleli težko in glasno vdihuje. Pri otrocih je znak za alarm tudi stokanje in nenavadna umirjenost tudi takrat, ko vročina nekoliko pade. Navadni prehlad se namreč lahko zakomplicira tudi s sekundarno bakterijsko okužbo. Takrat se po navadi, po krajšem izboljšanju, bolezen ponovi, izcedek iz nosu ali izmeček ob kašlju postane gnojen, vročina ponovno začne naraščati. Sekundarne bakterijske okužbe zdravimo z antibiotiki.

 

September 2015

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja